Analiza pomena izvoza gradbenih in tehničnih storitev ter problematike ureditve napotenih delavcev, spremembe zakonodaje o posredovanju delovne sile morajo biti premišljene

Pomembna dejavnika slovenske gospodarske rasti sta izvoz in domača potrošnja. V strukturi izvoza dosega izvoz storitev večji presežek kot izvoz blaga. Takšne rezultate lahko dosegamo z izvozom storitev tudi zato, ker mnoga podjetja posredujejo delovno silo v okolja, kjer te izrazito primanjkuje. V Sloveniji je na podlagi direktiv EU o prostem pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala v zadnjih letih namreč zrastlo veliko podjetij, ki so svojo priložnost našla na področju izvoza storitev v države EU, pa tudi širše. Umeščenost v središču Evrope, velika količina tehničnega in drugega znanja, poznavanje tujih jezikov in pregovorna slovenska prilagodljivost so ta podjetja tekom let pripeljala do pomembnega generatorja slovenske gospodarske rasti in zaposlovalca, saj po nekaterih ocenah zaposlujejo že več kot 50.000 ljudi.

Slovenska podjetja, ki opravljajo storitve v tujini, morajo spoštovati tako domačo kot zakonodajo države, v kateri storitve opravljajo. V tujini mora slovensko podjetje plačati delavca v skladu z zakonodajo po kraju opravljanja dela, torej morata biti bruto plača slovenskega delavca in na primer lokalnega delavca na istem delovnem mestu enaki (v skladu z veljavnimi kolektivnimi in branžnimi pogodbami). Ker pa imajo članice EU različne lokalne zakonodaje v zvezi z obremenitvijo bruto plače in različno obravnavo raznih dodatkov k plači, posledično prihaja do različnih neto izplačil delavcem. Lokalne zakonodaje predpisujejo, kakšen delež od bruto plače se plačuje za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, višino dohodnine itd. Trenutna slovenska zakonodaja, ki opredeljuje način obračuna plač napotenih delavcev, velja že nekaj časa in omogoča konkurenčen način izplačila plače napotenim delavcem. Omogoča tudi višje končno neto izplačilo delavcem. Le-to se po eni strani preliva v domačo potrošnjo, kar predstavlja veliko narodno gospodarsko korist, in po drugi strani preko višjih plač zagotavlja višji standard domačega prebivalstva. In to je dobro tako za državo Slovenijo kot za njene prebivalce.

Slovenijo v kratkem čakajo spremembe zakonodaje, povezane s čezmejnim izvajanjem storitev, kot implementacija novih EU direktiv. V času priprave na spremembe, ki jih mora pripraviti in v sprejem predlagati Vlada RS, je Regijski svet izvajalcev čezmejnih storitev v Štajerski gospodarski zbornici na temelju »Analize pomena izvoza gradbenih in tehničnih storitev ter problematike ureditve napotenih delavcev«, ki so jo pripravili Jože Damijan, vodja projekta, s sodelavcema Črtom Kostevcem in Nejcem Jarmom, danes predstavil najpomembnejše izsledke analize. Predvsem so si zastavljali vprašanja, kaj bi ob potencialni spremembi evropske zakonodaje na področju čezmejne napotitve delavcev pomenila ustavitev ali bistveno zmanjšanje izvoza gradbenih, tehničnih in transportnih pa tudi vseh drugih storitev, ki jih izvajalci čezmejnih storitev izvajajo. Predvidoma bi imela takšna sprememba poslovnega okolja tako neposredne kot tudi posredne učinke na panoge storitvenega izvoza ter tudi ostale panoge v severovzhodni Sloveniji in ostalih delih države.

Pomen podjetij v dejavnostih gradbeništva, transporta in tehničnih storitev za Slovenijo

1. S slabih 1.4 mlr EUR v letu 2016 izvoz GTT storitev predstavlja dobro petino (21.5 %) celotnega izvoza storitev in skoraj 4.5 % skupnega izvoza Slovenije. Gre torej za razmeroma pomemben segment v slovenskem izvozu in enega od ključnih delov izvoza storitev. Države Evropske Unije predstavljajo več kot 80 % izvoza GTT storitev.
2. Pri izvoznikih GTT storitev gre torej za številčno razmeroma majhno skupino podjetij, ki pa ima nadproporcionalno velik vpliv na slovensko gospodarstvo.
3. Največji del izvoza GTT storitev prihaja iz osrednjeslovenske regije (28.6 % celotnega izvoza GTT storitev), sledi Podravska regija z dobrimi 20 % celotnega izvoza, ki pa je hkrati tudi regija, ki v zadnjem obdobju doživlja eno najhitrejših stopenj rasti izvoza GTT storitev med slovenskimi statističnimi regijami.
4. Delež izvoznikov GTT storitev v skupnem številu podjetji SV Slovenije znaša sicer zgolj 6.7 %, po kriterijih uspešnosti pa je delež izvoznikov GTT storitev v regiji bistveno višji: delež izvoznikov GTT storitev v prodaji vseh podjetij v SV Sloveniji znaša 9.7 %, v zaposlenosti slabih 12 %, v dodani vrednosti 11.3 % in v izvozu 10.1 %. Pri izvoznikih GTT storitev gre torej za nadpovprečno uspešna podjetja v SV Sloveniji.
5. Izvozniki GTT storitev SV Slovenije imajo neposredni učinek tudi skozi nagrajevanje svojih zaposlenih. Plačujejo namreč višje plače od povprečja podjetij v SV Sloveniji in tudi višje od slovenskega povprečja. Pri potencialnih spremembah izvoznega poslovanja ponudnikov GTT storitev torej ne gre le za možnost izgube trga, davčnih prihodkov in prihodkov socialne blagajne, temveč za izgubo dobro plačanih delovnih mest.
6. Izvoz GTT storitev je še posebej pomemben za majhna podjetja. Če je med vsemi podjetji delež prodaje izvoznikov storitev v SV Sloveniji 9.7 %, znaša v primeru majhnih podjetij ta delež 11.8 %. Še nekoliko bolj izrazit je prispevek majhnih izvoznikov GTT storitev pri agregatni zaposlenosti, dodani vrednosti in izvozu podjetij z največ 50 zaposlenimi, saj znaša med 14.9 % (dodana vrednost) in 18.1 % (izvoz). Izvozniki GTT storitev so torej zelo pomemben segment gospodarske aktivnosti majhnih podjetij v SV Sloveniji.
7. Zelo hitra rast števila napotenih delavcev je bila zabeležena v obdobju gospodarske krize med letoma 2009 in 2012, ko se je število povečalo iz 3,200 na 8,000. Sledila je stabilizacija do konca leta 2017 na ravni med 8,000 in 9,000 napotenih delavcev (po stanju na zadnji dan meseca). V tem obdobju se je število napotenih delavcev trajno ustalilo na ravni med 11,500 in 12,000 delavci mesečno.
8. Eden od razlogov za rast izvoza storitev oziroma napotitev delavcev je tudi v tem, da podjetja s sedežem v Sloveniji posredujejo pri napotitvi delavcev iz drugih držav. Pojav, ki je razmeroma pogost predvsem v primeru gradbenih storitev, občutno prispeva k agregatni dinamiki števila napotenih delavcev. Velika večina napotenih delavcev v letu 207 (71.4 %) je bila tujih državljanov, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije in ostanka Balkana. Slovenski delavci so tako predstavljali le 28.6 % vseh napotenih delavcev in so v manjšini tistih, ki jih slovenska podjetja pošiljajo na delo v tujino.

Učinki morebitnih sprememb na področju čezmejne napotitve delavcev

9. Vprašanje, ki se postavlja ob potencialni spremembi evropske zakonodaje na področju čezmejne napotitve delavcev, je, kaj bi pomenila ustavitev ali bistveno zmanjšanje izvoza gradbenih, tehničnih in transportnih storitev. Predvidoma bi imela takšna sprememba poslovnega okolja tako neposredne kot tudi posredne učinke na panoge storitvenega izvoza ter tudi ostale panoge v Severovzhodni Sloveniji in ostalih delih države.
10. Analiza preigra dva možna scenarija, po obeh pa bi prišlo do občutnejših izgub delovnih mest. Skupno bi po osnovnem scenariju lahko prišlo do izgube dobrih 10 tisoč delovnih mest (če bi se obseg poslovne aktivnosti in zaposlenosti izvoznikov storitev skrčil na obseg povprečnega neizvoznika storitev v isti panogi), po pesimističnem pa še za 3 tisoč delovnih mest več (če bi vsi sedanji izvozniki storitev v tej panogi prenehali poslovati).
11. Po pesimističnem scenariju bi izguba delovnih mest predstavljala skoraj 8.5% vseh zaposlenih v regiji. Po pričakovanjih bi največje izgube delovnih mest sledile v obeh največjih sektorjih – gradbenem in transportnem sektorju. Ti dejavnosti bi nosile približno 80% bremena izgube delovnih mest. Glede na izpostavljenost GTT storitvam predvsem Podravske regije, bi bile posledice lahko izrazito negativne tako v smislu gospodarske aktivnosti kot tudi socialnega bremena za to regijo.
12. V primeru osnovnega scenarija bi lahko prišlo do znižanja letne mase bruto plač v SV Sloveniji za skoraj 186 milijonov €, kar bi s seboj prineslo tudi za dobrih 16 milijonov € letno nižje izdatke za pokojninsko zavarovanje in letno za skoraj 13 milijonov € nižje ostale socialne prispevke (zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za invalidnost, zavarovanje za primer brezposelnosti). Po pesimističnem scenariju bi bili negativni učinki še za okrog 20 % večji. Kot ključno se postavlja vprašanje iskanja nadomestila za izgubljene prihodke na to vezano tveganje dolgotrajnejšega izpada gospodarske aktivnosti v regiji.
13. Ob oceni neposrednega vpliva in pomena izvoznikov gradbenih, tehničnih in transportnih storitev pa je pomemben tudi širši vpliv, ki ga ima izvoz storitvenih dejavnosti na ostala podjetja v proizvodni verigi v Sloveniji.
14. Glede na to, da slovenski BDP znaša približno 45.7 milijard evrov (leto 2018), bi posredni učinki v primeru osnovnega scenarija lahko znašali 2.5 % BDP, v primeru pesimističnega scenarija pa kar 5.6 % BDP Slovenije na letnem nivoju. Če pa se zavedamo, da so tako neposredni kot tudi posredni učinki dokaj koncentrirani na nivoju nekaj regij, pa lahko z gotovostjo trdimo, da bi največje breme tako neposrednih kot tudi posrednih učinkov nosila prav Podravska regija.

Povzeto po »Analiza pomena izvoza gradbenih in tehničnih storitev ter problematike ureditve napotenih delavcev«, ki so jo pripravili Jože Damijan, vodja projekta in Črt Kostevc in Nejc Jarm, sodelavca.  Grant Thornton Advisory, d.o.o., Ljubljana, avgust 2019.

Pripravila: Mojca Tominšek

Projekt SPOT je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.