Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo

Povezava slovenskega gospodarstva, izobraževalno-raziskovalnih institucij, nevladnih organizacij in zainteresiranih posameznikov v nove verige vrednosti po načelih ekonomije zaključenih snovnih tokov.

Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo, inovacijski grozd: SRIP – Krožno gospodarstvo

Vzpostavitev dolgoročnega uspešnega javno – zasebnega partnerstva z vodilno vlogo deležnikov (v sodelovanju z državo) pri vzpostavljanju verig vrednosti in organiziranju celovite podpore raziskovalni in inovacijski dejavnosti, predvsem gospodarstvu, s ciljem prehoda na mednarodni trg na razpoznanih prednostnih področjih S4, Strategije Pametne Specializacije Slovenije.

“Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj”

www.eu-skladi.si

Novosti in obvestila

Dogodki

Ni aktualnih dogodkov

Gradivo SRIP – Krožno gospodarstvo

SRIP – Krožno gospodarstvo – pristopna izjava

Horizontalne mreže – skupne storitve

Horizontalna mreža IKT podpora

Ključni cilj projekta

Glavna cilja SRIPkrožno gospodarstvo sta dva, in sicer

  1. izboljšati indeks snovne učinkovitosti z 1,07 (iz leta 2011) na 1,50 v letu 2020 ter
  2. vzpostaviti pet novih verig vrednosti z zaključenimi snovnimi tokovi. Z uresničevanjem zastavljenih ciljev bodo vsi člani SRIP – krožno gospodarstvo prispevali tudi k uresničevanju ciljev Strategije pametne specializacije Slovenije S4, to je k izboljšanju konkurenčnosti Slovenije na globalnih trgih z dvigom delovne vrednosti zaposlenega, povečanjem obsega znanja in tehnologij v izvozu visokotehnološko intenzivnih proizvodov in storitev ter dvigom podjetniške aktivnosti.

Splošno o SRIP-u

S SRIP-om sledimo Slovenski Strategiji pametne specializacije in vzpostavljamo dolgoročno javno-zasebno partnerstvo z vodilno vlogo deležnikov (ne države) pri vzpostavljanju verig vrednosti in organiziranju celovite podpore raziskovalni in inovacijski dejavnosti s ciljem prehoda na trg na prednostnem področju ‘naravni viri za prihodnost’ in podpodročju ‘Mreže za prehod v krožno gospodarstvo’.

S SRIP- Mreže za prehod v krožno gospodarstvo se osredotočamo na možnosti razvojnih vlaganj, tako zasebnih kot javnih, usklajevanje raziskovalne-razvojne dejavnosti in spodbujanje razvojnega sodelovanja, souporabo zmogljivosti, internacionalizacijo, izmenjavo znanja in izkušenj, mreženje in razširanje informacij.

SRIP – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo predstavlja inovacijski grozd, eko sistem, ki pomeni strukturo neodvisnih deležnikov (npr. malih, srednjih in velikih podjetij, inovativnih novoustanovljenih podjetij, drugih organizacij za razširjanje raziskav in znanja, neprofitnih in nevladnih organizacij) namenjene podpori inovativne dejavnosti, pri čemer se spodbuja souporaba zmogljivosti, izmenjava znanja in izkušenj ter učinkovito prispevanje prenosu znanja, mreženju, razširjanju informacij in sodelovanju ter povezovanju med podjetji in drugimi deležniki oz. člani v grozdu.

Načela in značilnosti SRIP-a

V poslovnem modelu SRIP- Mreže za prehod v krožno gospodarstvo se sledi načelom in značilnostim SRIP-a:

  1. zagotavljanje celovite podpore storitev in povezovanja na posameznih področjih SRIP od faze razvoja do trženja,
  2. kritičnosti mase, saj je v SRIP vključili 92 različnih razvojno aktivnih deležnikov, ki izražajo interes ali že delujejo v smeri krožnega gospodarstva, s ciljem vzpostavitve vsaj pet (5) verig vrednosti in sistematičnega vključevanja v mednarodne verige vrednosti,
  3. aktivnemu članstvu, to je, da za delovanje partnerstva vsi člani participirajo sredstva za delovanje, kar zagotavlja njihov interes za učinkovito delovanje SRIP, nadzor nad kakovostjo delovanja predstavniških teles.
  4. načelo odprtosti, ki vključuje jasno opredeljene pogoje vključevanja novih članov z namenom njihove krepitve in mednarodnega sodelovanja, kot tudi njihovega morebitnega izstopa iz članstva SRIP,
  5. načelo nepogojevanja, to je, da partnerstvo v SRIP ne zagotavlja prednosti pri financiranju RRI projektov, temveč enakovredno kandidiranje na javnem razpisu,
  6. nadgrajevanje obstoječe institucionalne kapacitete, v kolikor se bodo izkazale potrebe članov SRIP,
  7. relativna uravnoteženost in zastopanost pri upravljanju SRIP med:
    a) časovnim horizontom raziskovalnih organizacij, ki so bolj osredotočena na prebojne tehnologije in časovnim horizontom podjetij, ki so bolj osredotočena na postopne inovacije,
    b) različnimi skupinami podjetij, velikimi, srednjimi in majhnimi podjetji.

Funkcije SRIP – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo

1 Strategija razvoja posameznih vertikalnih področij in horizontalnih mrež:

  • spremljanje globalnih trendov, novih tehnologij in razvojno-raziskovalnih področij;
  • oblikovanje realnih razvojnih in tržnih priložnosti glede na definirana področja znotraj SRIP;
  • vzpostavljanje verig vrednosti in sistematično vključevanje deležnikov v Sloveniji v mednarodne verige vrednosti (mednarodna / globalna vpetost partnerstva);

2 Spodbujanje skupnega razvoja:

  • pretok in prenos znanja med sodelujočimi deležniki, med institucijami znanja in podjetji vseh velikosti, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki (medsebojno povezovanje in sodelovanje) s poudarkom na interdisciplinarnem delu aplikativnih in tržno usmerjenih raziskav;
  • povezovanje in razvoj skupnih RRI za oblikovanje in trženje celovitih, integriranih izdelkov in storitev ter fokusiranje raziskovalnih javnih in zasebnih kapacitet v smeri vzpostavitve skupnih zmogljivosti;
  • oblikovanje fokusnih področij in tehnologije, kamor se bodo usmerjala razvojna vlaganja (oblikovanih je 5 vertikalnih stebrov / verig vrednosti: a) trajnostna energija, b) biomasa in alternativne surovine, c) recikliranje, d) funkcionalni materiali, e) procesi in tehnologije).

3 Internacionalizacija:

  • krepitev mednarodnega sodelovanja in skupnih naložb, domačih in tujih;
  • razvoj mednarodnih konzorcijev, partnerstev, novih poslovnih modelov v namen vključevanja v globalne verige vrednosti ter sodelovanja v mednarodnih in čezmejnih programih (npr. Obzorje 2020, Eureka, EraNeti, COSME, program Interreg, program Podonavje idr.).

4 Razvoj skupnih storitev:

  • razvoj človeških virov oz. karierne platforme in razvoj kompetenc (potrebe trga, vzpostavitev kompetenčnega centra 2.0 – krožno gospodarstvo, novi poslovni modeli);
  • trajnostni procesi in mreže (‘life cycle assessment’ in zapiranje krogov) ter okoljske dejavnosti;
  • IKT platforma za povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti SRIP;
  • prenos znanja in tehnologij (omogočitvene tehnologije, uvajanje in promocija naprednega, eko oblikovanja, intelektualna lastnina) ter spodbujanje podjetništva (spodbujanje nastajanja novih inovativnih podjetij v povezavi s podpornim okoljem, npr. pospeševalniki, inkubatorji, pisarne za prenos tehnologij ipd; razvoj novih poslovnih modelov).

5 Zastopanje interesov do države na naslednjih področjih:

  • inovativna in zelena javna naročila,
  • gospodarske diplomacije in promocije,
  • razvoj novih poslovnih modelov sodelovanja v smislu javno-zasebnega partnerstva, v raziskavah, razvoju, inoviranju in internacionalizaciji.

6 Opredelitev delovanja SRIP v fazi redne dejavnosti:

a) organizacija, načrt širitve partnerstva vključno z vsemi postopki, upravljanje s tveganji (tudi s tveganji na področju sistema, standardizacij, zakonodaje, konfliktov interesov ipd.)

Partnerji v projektu

Štajerska gospodarska zbornica, upravljalka SRIP, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Kemijski institut Ljubljana

Več projektov

© Copyright Štajerska Gospodarska Zbornica | O avtorjih