Prispevki

Katalog 2017 – Štajerska regija in podjetja – vaš najboljši poslovni partner

, ,

Saj poznate tisto: ČE VAS NI ZRAVEN, VAS NI!
Predstavitev gospodarskega okolja Štajerske 2017 bo gradivo, ki ga boste uporabljali pri svojem delu in s
katerim boste svojim sedanjim in prihodnjim poslovnim partnerjem povedali več o poslovnem okolju, iz
katerega prihajate, in tudi o svoji vlogi v njem.

PREDSTAVITEV GOSPODARSKEGA OKOLJA ŠTAJERSKE

ZAKAJ POTREBUJEMO PREDSTAVITEV GOSPODARSKEGA OKOLJA ŠTAJERSKE?
• ker je predstavitev potenciala regije, vsakega gospodarskega subjekta in vseh pomembnih institucij v njej osnova za razvoj
in poslovno uspešnost vseh in vsakega posebej,
• ker vse sodelujoče postavlja na zemljevid slovenskega in mednarodnega gospodarstva,
• ker omogoča in zagotavlja sinergijske učinke skupnega nastopa podjetij, finančnih, znanstvenih in drugih pomembnih institucij,
poslovno-obrtnih con in lokalnih skupnosti,
• ker bo katalog v slovenskem in angleškem jeziku. V lokalnem in mednarodnem okolju bo omogočal vsem deležnikom lokalno,
nacionalno in mednarodno prepoznavnost in promocijo. Poleg podjetij ga bodo uporabljale tudi institucije, ki Slovenijo
promovirajo in vzpostavljajo pomembne povezave v tujini (Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za zunanje zadeve,
veleposlaništva RS, Spirit …).
• ker bo katalog predstavljen 10. oktobra 2017 na srečanju 21 ekonomskih svetovalcev Republike Slovenije v Mariboru, kjer se boste lahko tudi osebno srečali in pogovorili.

VSEBINA KATALOGA
• predstavitev Slovenije in Štajerske ter njunih potencialov skozi številke in primerjalne podatke
• predstavitev potenciala štajerskega gospodarstva, podrobni podatki o posameznih panogah
• pregled institucij, ki nudijo ključno podporo gospodarstvu
• predstavitev zmogljivosti poslovno-obrtnih con
• predvsem pa: POSAMIČNA PREDSTAVITEV vseh, ki se zavedajo, da je pomembno biti viden. Kratka predstavitev dejavnosti in
produkta oz. storitev, ki jih lahko nekdo ponudi, skupaj s kontaktnimi podatki in v pravem poslovnem okolju je korak
k poslovni uspešnosti.

Vaše sodelovanje v katalogu vam povečuje ugled in prinaša prave priložnosti. Katalog bo izšel v pisni obliki (predvidena naklada 5.000 izvodov) in portalski obliki (spletna stran).

CENIK PREDSTAVITVE V KATALOGU

Nečlani ŠZG Člani ŠGZ
Polovica strani A4
(slovensko in angleško besedilo + kontaktni podatki + logotip)
+ Za člane ŠGZ BREZPLAČNA spletna pasica na www.stajerskagz.si za 28 dni
+ Za člane ŠGZ BREZPLAČNA pasica v e-novicah – 3X
600,00 € 300,00 €
Tretjina stani A4
(slovensko in angleško besedilo + kontaktni podatki + logotip)
+ Za člane ŠGZ BREZPLAČNA spletna pasica na www.stajerskagz.si za 21 dni
+ Za člane ŠGZ BREZPLAČNA pasica v e-novicah – 2X
400,00 € 200,00 €
Četrtina strani A4
(slovensko in angleško besedilo + kontaktni podatki + logotip)
+ Za člane ŠGZ BREZPLAČNA spletna pasica na www.stajerskagz.si za 14 dni
+ Za člane ŠGZ BREZPLAČNA pasica v e-novicah – 1X
150,00 € 100,00 €

 

Informativna dneva za javni razpis “Spodbude za raziskovalno razvojne projekte 2”

,

Spoštovani,

vljudno vabljeni na informativna dneva za javni razpis »Spodbude za raziskovalno razvojne projekte 2«,

ki ga organizira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT).

Objava razpisne dokumentacije: http://www.mgrt.gov.si/si/kako_do_sredstev/objavljeni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=1119

 

Prvi informativni dan bo v četrtek, 24. avgusta 2017, ob 10.00 uri, na Štajerski gospodarski zbornici, v konferenčni dvorani, Ulica talcev 24, Maribor.

Elektronske prijave podjetij za udeležbo se pošljejo najkasneje do 22. avgusta 2017:

https://www.stajerskagz.si/izdelek/informativni-dan-javni-razpis-za-spodbude-za-raziskovalno-razvojne-projekte-2

 

Drugi informativni dan bo v četrtek,  31. avgusta 2017, ob 10.00 uri, na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, velika dvorana pritličje, Masarykova cesta 16, Ljubljana.

Elektronske prijave podjetij za udeležbo na navedenem informativnem dnevu se pošljejo najkasneje do 29. avgusta 2017 na spletni naslov javnega razpisa: rri2.mgrt@gov.si

Dnevni red:

  1. Uvodni pozdrav (predstavnik MGRT)
  2. Predstavitev javnega razpisa ( mag. Marta Slokar, MGRT)
  3. Razprava

Vse informacije o SRIP – Krožno gospodarstvo, vključno s Povzetkom Akcijskega načrta, najdete na https://www.stajerskagz.si/projekti/srip_mreze_za_prehod_v_krozno_gospodarstvo/

 

Vljudno vabljeni!

SRIP – Krožno gospodarstvo: potrjen Akcijski načrt

, ,

Dne 14. 7. 2017 je bila na srečanju predstavnikov SRIPov na GZS s strani Franca Matjaža Zupančič, državnega sekretarja Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, predsedujočega Delovne skupine državnih sekretarjev za izvajanje Slovenske strategije pametne specializacije (DSDS S4) podana informacija, da je Akcijski načrt  SRIP – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo iz meseca junija 2017 potrjen razen v delih, ki se nanašajo na področja, kot je navedeno v 5. točki Sklepov DSDS S4, z dne 7. julij 2017 (glej Dodatno pojasnilo DSDS S4).

Iskrena zahvala vsem članom SRIP, še posebej predstavnikom gospodarstva, vodjem vertikal in drugim koordinatorjem področij SRIP, za intenzivno in konstruktivno sodelovanje pri pripravi Akcijskega načrta. Opravljeno je bilo obsežno strokovno delo, usmerjeno proces prehoda v krožno gospodarstvo in razvoj visokotehnoloških proizvodov in storitev ter internacionalizacijo. Zahvala za sodelovanje tudi vsem predstavnikom MGRT, SVRK in vsem ostalim resornim ministrstvom.

Priponke:

 

mag. Aleksandra Podgornik, l.r.
direktorica ŠGZ

Javni razpis »SPODBUDE ZA RAZISKOVALNO RAZVOJNE PROJEKTE 2«

, , ,

     1.Namen:

spodbujanje raziskovalno razvojnih in inovacijskih dejavnosti v podjetjih ali konzorcijih podjetij v okviru inovativnih raziskovalno razvojnih projektov za razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev na prednostnih področjih Slovenske strategije pametne specializacije (S4), zaradi:

– pospeševanja inovacij (med drugim lahko tudi z vključevanjem industrijskega

oblikovanja v raziskovalno razvojne in inovacijske dejavnosti podjetij),

– skrajšanja časa od ideje do trga,

– krepitve konkurenčne ga položaja podjetij in njihovega pozicioniranja v obstoječih in novih

verigah vrednosti,

– povečanja naložb zasebnega sektorja v raziskave in inovacije.

 

  1. Cilj:

prispevati k specifičnemu cilju »Povečan delež inovacijsko aktivnih podjetij« s sofinanciranjem najmanj 150 inovativnih, raziskovalno  razvojnih projektov (RRI projekti) podjetij ali konzorcijev podjetij, ki se nanašajo na razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev z visoko dodano vrednostjo in s tržnim potencialom, kar posledično veča konkurenčnost sodelujočih podjetij.

.

  1. Upravičeni so sofinanciranja:

le tisti RRI projekti, ki se lahko uvrstijo v fokusna področja in/ali tehnologije po prednostnih področjih uporabe, kot jih opredeljujejo s strani ”Delovne skupine državnih sekretarjev za izvajanje S4” potrjeni akcijski načrti Strateško razvojno inovacijskih partnerstev. Upoštevajo se fokusna področja in/ali tehnologije tistih akcijskih načrtov, ki so potrjeni ali vsaj delno potrjeni in torej   veljavni vsaj dva   meseca   pred   dnevom   vsakega   odpiranja.

  1. Sedaj veljavna S4 opredeljuje sledeča prednostna področja uporabe:
  2. Pametna mesta in skupnosti
  3. Pametne zgradbe in dom z lesno verigo
  4. Mreže za prehod v krožno gospodarstvo
  5. Trajnostna pridelava hrane
  6. Tovarne prihodnosti
  7. Zdravje – medicina
  8. Mobilnost
  9. Razvoj materialov kot končnih produktov

Dodatne informacije o S4 in področjih: http://www.svrk.gov.si/

 

  1. Kdo lahko kandidira?

Posamezno podjetje ali konzorcij največ treh podjetij, ki izpolnjujejo pogoje za kandidiranje in so za ureditev medsebojnih obveznosti in razmerij sklenili konzorcijsko pogodbo za izvedbo RRI projekta.

 

  1. Čas trajanja izvedbe RRI projekta: ne sme biti daljši od 24 mesecev.

 

  1. Načrtovana višina sofinanciranja upravičenih stroškov posameznega RRI projekta mora znašati vsaj 100.000,00 EUR ter največ 500.000,00 EUR.

Intenzivnost pomoči:

– velika podjetja: do 25 %

– srednje velika podjetja: do 35 %

– mikro in mala podjetja: do 45 %

 

  1. Dejavnost je lahko opredeljena kot dejavnost RR, če izpolnjuje pet temeljih meril, ki so: NOVOST, USTVARJALNOST, NEGOTOVOST, SISTEMATIČNOST I

N PRENOSLJIVOST IN/ALI PONOVLJIVOST.

 

  1. Rok za sprejem ponudb:
    – oddaja vlog za 1. odpiranje: 26. 09. 2017
    – oddaja vlog za 2. odpiranje: 11. 05. 2018
    – oddaja vlog za 3. odpiranje: 24. 09. 2019

Okvirna vrednost razpisanih sredstev 1. odpiranja v letu 2017 je 30.000.000,00 EUR.

  1. Celotna razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani:

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/1_-_Razpisna_dokumentacija__pdf_.pdf

in na spletni strani ŠGZ: https://www.stajerskagz.si/projekti/srip_mreze_za_prehod_v_krozno_gospodarstvo/

 

  1. Štajerska gospodarska zbornica nudi tehnično podporo pri pripravi projektne dokumentacije za člane SRIP – Krožno gospodarstvo in člane ŠGZ. Dodatne informacije dr. Dragica Marinič, vodja projektne pisarne: dragica.marinic@stajerskagz.si, T: 02 220 87 00.

 

  1. Dodatne informacije v zvezi s pripravo prijav in pojasnila k razpisni dokumentaciji so prijavitelju dosegljivi na podlagi pisnega zaprosila, posredovanega na elektronski naslov rri2.mgrt@gov.si . Vprašanja na gornji naslov morajo prispeti najkasneje tri delovne dni pred iztekom posameznega roka za oddajo vloge.

 

  1. Dodatne informacije o fokusnih področjih in tehnologijah SRIP – Krožno gospodarstvo in po potrebi razvojno pomoč nudijo vodje vertikal SRIP:Tomaž Katrašnik (Trajnostna energija): tomaz.katrasnik@fs.uni-lj.si
    Primož Oven (Biomasa in alternativne surovine): primoz.oven@bf.uni-lj.si
    Zorka Novak Pintarič (Sekundarne surovine, Krožni poslovni modeli: Trajnostni procesi in mreže): zorka.novak@um.si
    Mojca Škerget (Funkcionalni materiali): mojca.skerget@um.si
    Blaž Likozar (Procesi in tehnologije): blaz.likozar@ki.si

 

Uradna predstavitev javnega razpisa s strani MGRT je predvidena konec avgusta 2017.

ŠGZ bo ponovno informirala o terminu predstavitve javnega razpisa.

Želimo vam veliko uspeha pri pripravi RRI projektov.

 

Štajerska gospodarska zbornica

(Vir: MGRT).

6. ŠGF 2017, tema: 10. let Štajerske gospodarske zbornice

, , ,

6. štajerski gospodarski forum v letu 2017, 20.06.2017

10 LET ŠTAJERSKE GOSPODARSKE ZBORNICE
Gostje oddaje:

Dr. Šime Ivanjko, prvi predsednik skupščine ŠGZ,
Dr. Roman Glaser, prvi predsednik UO ŠGZ in
Mag. Jože Protner, vodja Območne gospodarske zbornice Maribor od leta 2003 do ustanovitve ŠGZ.

 


Štajerski gospodarski forum – šesta oddaja junij 2017

Za ogled oddaje sledite povezavi na sliki…

 

Vabljeni k ogledu!

Prejemniki priznanj za najboljše inovacije podravske regije 2017

, ,

Zlata priznanja

Podjetje Inovacija Inovator / Inovatorji
Ledinek Engineering, d.o.o. Sistem za aktivno plavajoče skobljanje s kontinuirano simetrično porazdelitvijo odvzemov na osnovi zvezne zaznave stranskih krivulj obdelovanca Viljem Ladinek, Stanislav Vidovič, Janez Klemenčič
(Simat – Janez Klemenčič s.p.)
Doorson, d.o.o. Interierna avtomatska drsna vrata Slavko Cehner, Franc Hanžič, Urban Cehner, Rok Kuhar
Stork, d.o.o. Postopek za industrijsko izdelavo ene ali več komponent sladoleda z dodatki sadja oziroma sadne kaše in sadnih sladkorjev Aleksander Šikar
Impol 2000, d.d. Visokotrdna aluminijeva zlitina AL-Mg-Si in njen postopek izdelave dr. Peter Cvahte, Marina Jelen, Vukašin Dragojevič, dr. Matej Steinacher
Primat tovarna industrijske opreme, d.d. Tankostenski modulni trezorski prostori Erih Štefanec, Slavko Mlinarič, Tomaž Planinšič, Vesna Gobec


Srebrna priznanja

Darko Dolinšek in Samo Ravter Delno prisilno prezračevanje z uporabo malih izmenjevalnikov toplote in zraka Darko Dolinšek in Samo Ravter
Talum, d.d. in Talum Servis in inženiring, d.o.o. Gravitacijsko kokilno litje aluminija z namenskim vakuumskih dozirnikom Talum d.d.: Aleš Predikaka, Tomi Eržen; Talum Servis in inženiring d.o.o.: Igor Turnšek, Tadej Dobrun, Tomi Lendero, Borut Kostanjevec
Talum, d.d. Optimizacija obnove katodnega korita elektroliznih celic Drago Švagan
TPV Prikolice, d.o.o. Univerzalna box prikolica Željko Šekuljica, Aleksander Karlovčec, Tadej Pintar, Sandi Kramberger, Peter Hajdinjak
Primat tovarna industrijske opreme, d.d. Kompaktni trezorski prostor – Mini Vault Boris Taljan, Zvonko Kolar, Boštjan Ferk, Tomaž Planinšič


Bronasta priznanja

TPV Prikolice, d.o.o. Montažna linija posebnih prikolic Željko Šekuljica; Aleksander Karlovčec, Mitja Kolarič, Anita Leben, Sandi Kramberger, Peter Hajdinjak
DOBA Fakulteta Maribor Prvi kompetenčni center za razvoj digitalnih kompetenc in online učenja Jasna Dominko Baloh, mag. Suzana Cergol Mihelič, dr. Miro Puhek
Občina Hoče-Slivnica E-stik z občino – Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, mag. Peter Cokan, mag. Vanja Jus, Dare Kovač
Evropski inovacijski center UNIVERZUM MINERVA, Izobraževalno razvojni zavod Maribor MemoCARD – učenje po slikovnih karticah po metodi Minerva mag. Peter Cokan, mag. Vanja Jus
Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor “Info točka INPEA – International Network for the Prevention of Elder Abuse” Borut Ambrožič, prof. dr. Ludvik Toplak, zasl.prof.ddr. Matjaž Mulej, dr. Goran Gumze, ddr. Mara Ovsenik, Liljana Zorko
Društvo za boj proti raku Štajerske Maribor Umetniško-terapevtske delavnice oblikovanja in izdelave emajliranega nakita Nataša Grandovec, Vera Feguš, Borut Ambrožič, Tina Ferlinc, mag. Matija Varl


Zahvale za prispevek na področju inovativnosti

Evropski inovacijski center UNIVERZUM MINERVA, Izobraževalno razvojni zavod Maribor HIBRA READ -učenje hitrega branja po metodi Minerva mag. Peter Cokan, mag. Vanja Jus
Zveza slovenska unija pacientov OR -TO -DON -Ti – JA Borut Ambrožič, Nadežda Stanojević, dr.dent.med.spec.ort., dr. Tanja Simonič Korošak, Rozvita Pfeifer, zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, Tjaša Zupančič Hartner
Duma Portali d.o.o. Googa Lace – Wooden swing Boris  Tušek
Občina Hoče-Slivnica Mreža za gospodarstvo Občine Hoče – Slivnica dr. Marko Soršak, mag. Peter Cokan, mag. Vanja Jus
Lumar IG d.o.o. Lumar i Edition – povezava trajnostnega bivanja in mobilnosti Marko Lukić, Boštjan Kralj

Anketa Dela: Magna in drugi tir sta dobrodošla

Na referendumu o drugem tiru bi večina podprla zakon. Investicija Magne dobrodošla med prebivalci Podravja.

pon, 12.06.2017, 06:00

Ljubljana – Tudi če bo pobudnikom referenduma o zakonu o drugem tiru uspelo izpolniti formalne pogoje za razpis referenduma, bi večina volivcev podprla zakon, ugotavljamo v tokratni anketi Dela. Pri investiciji Magne v podravski regiji pa ugotavljamo, da je dobrodošla.

Kakšna bo usoda zakona o drugem tiru, s sprejetjem katerega se je po zagotovilih vlade mudilo zato, da bi do 14. julija Slovenija lahko kandidirala za 80 do 100 milijonov evrov iz evropskih skladov, še ni znano. Odkar se je SDS tudi uradno vključila v zbiranje podpisov, je pobudniku referenduma Viliju Kovačiču uspelo zbrati okoli 22.000 podpisov od 40.000. Malo manj kot polovica sodelujočih v anketi (15 odstotkov je odgovorilo zagotovo, 33 odstotkov da verjetno) meni, da je večja verjetnost, da jim bo uspelo, medtem ko dobra tretjina meni, da jim ne bo uspelo. Vero v uspeh gojijo predvsem podporniki SDS in NSi ter anketiranci v starostnem obdobju od 54 do 65 let. Nasprotno, da jim ne bo uspelo, menijo podporniki ZL in SD ter anketiranci, starejši od 65 let.

A tudi če bi Kovačiču in SDS uspelo zbrati dovolj podpisov, je malo verjetno, da bi zakon padel, saj je 46 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi na morebitnem referendumu podprli zakon o drugem tiru, 23 odstotkov pa da ne. Kaže, da bi bila edina posledica referenduma ta, da se Slovenija ne bi mogla potegovati za lepo vsoto evropskih sredstev, s katerimi bi podprli gradnjo drugega tira.

 

In ko vprašamo, ali anketiranci podpirajo gradnjo drugega tira, dobimo odgovor, ki je zelo jasen – da. Zelo ga podpira slaba četrtina, podpira pa skoraj polovica vseh vprašanih, torej skupaj kar 70 odstotkov anketiranih.

Drugi del ankete smo posvetili investiciji Magne v občini Hoče-Slivnica, ki je v slovenski javnosti dvignila veliko prahu. Prvemu navdušenju je sledilo obdobje dvomov, nato so se spet oglasili podporniki. Predstavniki korporacije so se na dileme odzvali, da če ne bodo dobrodošli, bodo pač preselili investicijo v eno od sosednjih držav. Zanimalo nas je, ali je investicija dobrodošla v Sloveniji, in dobili smo jasen odgovor, da je Magna dobrodošla, saj tako meni skoraj sedem desetin vprašanih. V dobrodošlici izstopajo prebivalci podravske in koroške regije ter moški anketiranci.


Ko iščemo odgovore, zakaj je investicija dobrodošla, ob navajanju argumentov za in proti, je anketirancem najbliže tisti, ki pravi, da investicija pomeni razvojni preboj za podravsko regijo, nato sledi trditev, da bo zaradi nje manj brezposelnosti v regiji. Da pomeni investicija razvojni preboj, so najbolj prepričani anketiranci iz savinjske in podravske regije ter podporniki SD. Iz ankete lahko tudi razberemo, da so za anketirance, ko poslušajo argumente za investicijo v občini Hoče-Slivnica, najbolj prepričljivi predstavniki lokalne skupnosti in Štajerska gospodarska zbornica, nato civilne iniciative in vlada.

 

Pri vprašanju, ali osebno podpirajo investicijo Magne, je veliko več podpornikov investicije kot nasprotnikov. Investicijo podpira več kot polovica vprašanih, ne podpira je slaba petina vprašanih, dobra petina pa je med podporo in nepodporo investiciji. Nadpovprečno so ji naklonjeni anketiranci z višjimi dohodki, zaposleni v zasebnem sektorju, ljudje stari od 35 do 44 let, moški, ter anketiranci iz podravske in pomurske regije.