Ali naj o naložbah v energetiko razmišljamo tudi v kriznih časih?
Trenutna situacija ni najbolj naklonjena prizadevanjem za večjo energetsko učinkovitost in inovativnost, čeprav vsi vemo, da so na dolgi rok to ekonomsko upravičene in učinkovite investicije.
Podnebje se segreva. Po podatkih Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, se je zaradi toplogrednih emisij zemlja že segrela za 0,6 stopinj in če ne bomo ukrepali, se bo temperatura še povečevala. Cel svet se že in se bo še bolj soočal z resnimi posledicami sprememb v ekosistemih in nujnostmi sprememb tudi v gospodarstvu.
Trajnostna, konkurenčna in varna energija bo morala postati pomemben temelj vsakdanjega, tako gospodarskega kot tudi osebnega življenja, zato moramo:
- razvijati konkurenčne obnovljive vire energije,
- razvijati energije z nizko vsebnostjo ogljika,
- prizadevati si za zaustavitev podnebnih sprememb in za izboljšanje kakovosti zraka,
- zagotoviti, da bo odpiranje energetskih trgov prineslo koristi vsem porabnikom in
- vzpodbujati naložbe v proizvodnjo čiste energije.
Evropa še ni razvila notranjih trgov z energijo, ki bi bili visoko konkurenčni. Šele ko bodo takšni trgi obstajali, bodo državljani in podjetja v EU uživali vse koristi varnosti oskrbe in nižjih cen.
Ali imamo strategijo razvoja na področju energetike?
Slovenija ni energetsko bogata dežela, njena odvisnost od uvoza energije je po podatkih energetske bilance za leto 2007 kar 52,7-odstotna. Zato je zelo pomembno kakšna je naša strategija razvoja na tem področju, tako na ravni države, kot tudi na ravni regij in ne nazadnje posameznih podjetij.
Naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije sta bistvena elementa strategije EU glede energetike in podnebnih sprememb, obe področji sta predmet prednostnega ukrepanja v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Dejstvo je, da bomo vsaj do leta 2030 v Sloveniji prisiljeni zelo veliko investirati v energetski sektor. V katero smer bodo šle te investicije?
Tehnologija bo igrala vodilno vlogo pri doseganju ciljev nove energetske politike za Evropo. Zato bo Komisija v letih od 2007 do 2013 vložila v raziskave in inovacije približno 1 milijardo EUR letno.
Na področju razvoja energetske tehnologije ima Evropska unija ključne cilje: znižati sedanje stroške obnovljivih virov energije, spodbujati učinkovito rabo energije in zagotoviti evropski industriji vodilno vlogo na področju nizkoogljičnih tehnologij. To vključuje obnovljive vire energije kot so: veter, biogoriva in sončna energija pa tudi elektrarne.
Ključni cilj predlaganega Evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo bo spodbujati inovacije in evropsko industrijo, da bo grožnje na področju podnebnih sprememb in varnosti oskrbe z energijo preoblikovala v priložnosti za povečanje svoje konkurenčnosti. Industrija ima seveda pomembno vlogo pri gospodarski blaginji Evrope, saj predstavlja jedro trajnostne rasti in zagotavljanja visokokakovostnih delovnih mest. Vendar ima prav industrija tudi velik učinek na onesnaževanje okolja. Zato so prizadevanja Evropske unije in vseh njenih sprejetih direktiv zelo jasna in nedvoumna – skrb za trajnostni razvoj, zmanjševanje učinkov onesnaževanja, novi, obnovljivi viri energije, nove, strateške odločitve, ki bodo omogočale razvoj, vendar ne za ceno uničevanja okolja.
Vlada RS spodbuja k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov z nacionalnimi programi. Znano je, da sta najbolj odgovorna za emisije CO2 energetika in promet, znatne emisije pa prispeva tudi industrijsko izgorevanje, gospodinjstva in kmetijstvo. Nujno potrebujemo za vse obvezujoče strategije trajnostnega razvoja in rabe energije. To hkrati pomeni tudi varčevanje z energijo in uporabo obnovljivih virov energije.
Kaj pa alternativni viri energije?
Izkoriščanje obnovljivih virov energije je v Sloveniji minimalno (če odštejemo hidroelektrarne), v zadnjem času se zaradi subvencioniranja države pojavljajo fotovoltaični sistemi (sončne elektrarne za proizvodnjo). Slovenija velikih površin za te sisteme nima, lahko jih dajemo na strehe, kar pa je še v razvoju in bolj odvisno od zanesenosti posameznih akterjev kot od nekega načrtovanega razvoja. Največji potencial naj bi imela v Sloveniji lesna biomasa in druga biomasa ter geotermalna energija.
Gospodarjenje z energijo je za večino podjetij še vedno neznano področje. Podjetja imajo težave z implementacijo zakonodaje in evropskih direktiv s tega področja. Kako naprej? Kaj storiti, da bo za vse sprejemljiva ideja trajnostnega razvoja, vlaganja v obnovljive vire energije in njihova energetsko konkurenčna raba postala tudi pomemben del strategij posameznih podjetij?
