Zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu in tveganja, povezana z vojno v Iranu, že vplivajo na pričakovanja glede cen energentov. Slovenija pri tem ni izjema. Predstavniki vlade in gospodarstva so na pogovorih na Gospodarska zbornica Slovenije izpostavili potrebo po hitrem in usklajenem ukrepanju za blažitev morebitne energetske krize.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da se mora država pripraviti preventivno – tudi na najhujše scenarije. Ob tem je zagotovil, da je Slovenija danes bistveno bolje pripravljena kot v času energetske krize leta 2022, predvsem na področju oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom.
Gospodarstvo: ukrepi morajo priti pravočasno
Generalna direktorica Gospodarska zbornica Slovenije Vesna Nahtigal je opozorila, da je ključno ukrepati še pred morebitno eskalacijo razmer. Po njenem mnenju mora država sprejeti celovit nabor ukrepov, ki bodo zajeli tako velika kot mala in srednje velika podjetja.
Med predlaganimi ukrepi gospodarstva izstopajo:
- znižanje obdavčitve energentov,
- nižji prispevki na električno energijo za energetsko intenzivna podjetja,
- kapica na ceno elektrike,
- znižanje omrežnine,
- ter zagotavljanje stabilnih dobav in zadostnih zalog.
Gospodarstvo ob tem pričakuje tudi hitrejše postopke na ravni Evropske unije, zlasti pri odobritvah državnih pomoči.
Cene že rastejo, tveganje je predvsem cenovno
Glavni ekonomist in vodja analitske službe Gospodarska zbornica Slovenije Bojan Ivanc opozarja, da trenutna kriza ni primarno kriza dobave, temveč cenovno tveganje. Slovenija sicer večino energentov uvaža, vendar so tokovi iz Perzijskega zaliva večinoma usmerjeni proti Aziji.
Kljub temu posledice čutimo:
- višje cene energentov,
- dražji transport,
- zamude v dobavnih verigah,
- ter povečani stroški zavarovanj.
Energetski šok bo po ocenah prizadel skoraj vse dejavnosti – od industrije do storitev – predvsem prek višjih stroškov in potencialno tudi zmanjšanega povpraševanja.
Rast cen elektrike že nad 30 odstotkov
Predsednik Energetske zbornice Slovenije Aleksander Mervar je izpostavil, da so se terminske cene električne energije za leto 2026 zvišale za 36 do 38 odstotkov. To dodatno potrjuje, da se pritisk na stroške gospodarstva že krepi.
Ob tem opozarja, da nekateri predlagani ukrepi – denimo zniževanje omrežnine – niso brez posledic, saj lahko vplivajo na razvoj in stabilnost elektroenergetskega sistema.
Vlada: priprava ukrepov že ta teden
Minister Kumer pričakuje, da bo vlada izhodišča za ukrepe obravnavala že v kratkem. Ukrepi naj bi zajeli tako gospodarstvo kot gospodinjstva, pri čemer naj bi bili za večja podjetja oblikovani ciljani mehanizmi.
Slovenija po njegovih besedah ostaja aktivna tudi na ravni EU, kjer potekajo usklajevanja glede morebitnih skupnih ukrepov – od sproščanja rezerv do varčevalnih mehanizmov.
G7: pripravljenost na ukrepanje, a brez konkretnih potez
Dogajanje v Sloveniji se umešča v širši mednarodni kontekst. Ministri držav skupine G7 napovedujejo pripravljenost na ukrepanje za stabilizacijo energetskih trgov, vendar ob tem poudarjajo tudi pomen usklajenega delovanja.
Kot poročajo Reuters, Bloomberg in Associated Press, gre za usklajen odziv najrazvitejših gospodarstev na povečano negotovost, ki vpliva tako na cene energentov kot na širšo makroekonomsko stabilnost.
Analitiki opozarjajo, da se tveganja ne odražajo zgolj v trenutnih cenah, temveč tudi v povečani volatilnosti in negotovosti, ki otežujeta načrtovanje poslovanja podjetij. To je še posebej občutno v energetsko intenzivnih panogah, kjer stroški energentov predstavljajo pomemben del proizvodnih stroškov.
