Zalivska kriza vse bolj neposredno vpliva na poslovanje slovenskih podjetij. Analiza Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pripravljena na podlagi ankete med 56 srednje velikimi in velikimi podjetji, potrjuje, da se geopolitična negotovost hitro preliva v konkretne motnje v dobavnih verigah, rast stroškov in pritisk na konkurenčnost.
V zadnjih 30 dneh je zamude pri dobavah zaznalo približno 50 % podjetij, dodatna četrtina pa tudi delno ali popolno nedosegljivost surovin in polizdelkov. V ospredju so logistični izzivi – podaljšani dobavni roki iz Azije zaradi razmer v Hormuški ožini, omejitve tranzita prek Bližnjega vzhoda ter motnje v ladijskih in letalskih povezavah. Kriza tako po oceni podjetij ni več zgolj tveganje, temveč že realna omejitev poslovanja.
Najizrazitejši vpliv se kaže v stroških. Kar 86 % podjetij zaznava pritisk na cene energentov, 78 % na transportne storitve, več kot polovica pa tudi na petrokemične proizvode. Kot poudarja glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc:
»Zalivska kriza se je iz abstraktnega geopolitičnega tveganja spremenila v sistemski operativni in stroškovni šok. Podjetja se soočajo z realnimi motnjami v dobavnih verigah, obenem pa z izrazitim pritiskom na marže, saj višjih vhodnih stroškov v razmerah močne konkurence ne morejo prenesti v cene.«
Podražitve so v veliki meri že vključene v nabavne pogoje, podjetja pa jih zaradi konkurenčnih pritiskov večinoma ne morejo v celoti prenesti na kupce – dve tretjini jih stroške prenaša le delno. Posledično se pritisk neposredno odraža v nižjih maržah in slabši finančni vzdržnosti.
Odzivi podjetij so celoviti: od iskanja alternativnih dobaviteljev in prilagoditev cenikov do povečanja zalog in sprememb transportnih poti. Kljub temu skoraj polovica podjetij že odlaga razvojne investicije, kar nakazuje tudi možne dolgoročnejše posledice za rast in produktivnost.
V prihodnjih 6 do 12 mesecih podjetja kot ključna tveganja izpostavljajo nadaljnje stroškovne pritiske, izgubo konkurenčnosti, motnje v proizvodnji ter likvidnostne izzive. Ob tem od države pričakujejo predvsem hitrejšo regulativno razbremenitev in večjo predvidljivost poslovnega okolja.
Na potrebo po odločnem odzivu opozarja tudi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal:
»Slovenija mora čim prej dobiti operativno, stabilno in razvojno vlado, ki bo pripravila celovit sveženj ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja.«
Na GZS ob tem predlagajo pripravo Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035 ter okrepitev podpore energetsko intenzivnim podjetjem, vključno z izvajanjem zakona ZSKREP in nadgradnjo obstoječih shem državnih pomoči v okviru novih evropskih pravil.
Analiza ankete je na povezavi.
