Slovenija pripravlja posebno državno shemo za podjetja z visoko porabo energije, s katero želi ohraniti njihovo stroškovno konkurenčnost in hkrati spodbuditi naložbe v zeleni prehod. Ukrep je oblikovan v sodelovanju med finančnim ministrstvom, gospodarskimi združenji in energetskimi predstavniki ter bo veljal med letoma 2026 in 2030.
Finančni minister Klemen Boštjančič je na vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju poudaril, da so v shemo vključena podjetja, ki imajo velik vpliv na industrijsko dodano vrednost in izvoz. Skupaj zaposlujejo več kot 25 tisoč ljudi in ustvarijo več kot sedem milijard evrov prihodkov na leto. Gre predvsem za industrije kovinskopredelovalnega, papirniškega, steklarskega, kemičnega in gumarskega sektorja.
Zelene zaveze ob finančni podpori
Pomoč ne bo omejena zgolj na subvencioniranje stroškov električne energije, ampak bo vezana tudi na obveznosti podjetij. Vsaj polovico prejetih sredstev bodo morala usmeriti v projekte razogljičenja, energetske učinkovitosti ali obnovljivih virov energije.
Shema temelji na evropskem mehanizmu CISAF (Clean Industrial Deal State Aid Framework), ki državam omogoča, da ob strogih pogojih podprejo energetsko intenzivna podjetja, če hkrati prispevajo k prehodu v nizkoogljično proizvodnjo.
Predvideni upravičenci
Po neuradnih informacijah naj bi do pomoči lahko dostopala podjetja:
– Skupina SIJ (SIJ Acroni, SIJ Metal Ravne)
– Alpacem Cement Slovenija
– Impol
– LTH Castings
– Štore Steel
– Steklarna Hrastnik
– Goodyear Slovenija
– Cinkarna Celje
– Paloma
– Radeče papir
– Papirnica Vevče
– Papirnica MM Količevo
– Papirnica Goričane
– AquafilSLO
Talum v shemo ni vključen, ker je že pred časom ustavil primarno proizvodnjo aluminija in ni več uvrščen med energetsko intenzivna podjetja.
Podjetja pričakujejo, da bo podpora vezana na prag cene elektrike – subvencioniran naj bi bil znesek nad 70 evrov za megavatno uro.