Direktorji, člani uprav in drugi vodilni kadri so srce poslovnega odločanja – a njihovo pravno-formalno razmerje z družbo je vse prej kot preprosto. Pravna strokovnjakinja dr. Darja Senčur Peček, redna profesorica delovnega prava in ena najuglednejših poznavalk pravnega položaja poslovodnih oseb, bo na letošnji Kadrovski konferenci KAKO? 2025 predstavila ključne dileme in aktualne izzive, s katerimi se srečujejo tako delodajalci kot vodilni zaposleni.
1. Uvodoma bi prosila za informacijo, kaj to pomeni, da je poslovodna oseba v dvojem razmerju z gospodarsko družbo?
Gre za to, da so poslovodne osebe (člani uprave delniške družbe, poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo) imenovani na funkcijo člana poslovodstva, in so torej z družbo v statusno-pravnem razmerju, ki je urejeno z Zakonom o gospodarskih družbah. ZGD-1 ureja imenovanje in odpoklic direktorjev, pa tudi njihove pristojnosti, odgovornosti itd. (skratka vse, kar je potrebno, da lahko direktor vodi družbo). Po drugi strani pa ima član poslovodstva (direktor) z družbo, ki jo vodi praviloma sklenjeno tudi pogodbo, s katero se ureja njihov položaj (plačilo za delo, pravice v primeru odpoklica itd.). Ta pogodba je lahko civilno-pravna pogodba (pogodba o poslovodenju), lahko pa je pogodba o zaposlitvi, kar pomeni, da je direktor delavec (in zanj veljajo pravila delovnega prava). Direktor je tako v statusno-pravnem in delovnem razmerju z družbo.
2. Kako se v praksi kažejo posledice tega dvojnega položaja – zlasti ob razrešitvi ali ob prenehanju mandata direktorja?
Največ izzivov v praksi je ravno v primeru prenehanja funkcije direktorja (zaradi razrešitve oziroma prenehanja mandata), še posebej, če ima ta direktor sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. V pogodbi o zaposlitvi z direktorjem je sicer mogoče vprašanje prenehanja delovnega razmerja urediti drugače, kot to določa Zakon o delovnih razmerjih, a v praksi pogodbe stranke te možnosti vedno ne izrabijo. Na posvetu bom tako pojasnila, na kakšen način lahko preneha pogodbe o zaposlitvi, če je direktor razrešen, tako v primeru, če zanj velja posebna pogodbena ureditev, kot tudi če se uporabi zgolj zakonska ureditev.
3. Katere so najpogostejše dileme delodajalcev pri sklepanju pogodb z vodilnimi kadri?
Ključno je že to, da se delodajalec zaveda, da se lahko v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo (direktorjem) dogovori za več posebnosti (glede plačila za delo, delovnega časa, prenehanja pogodbe o zaposlitvi itd.). To pa ni dopustno v primeru, ko se sklepa pogodba o zaposlitvi z vodilimi delavcem. Zato je ključno, da pozna razmejitev med poslovodno osebo in vodilnim delavcem, kar bo tudi predmet predavanja na posvetu.
4. Se v praksi v zadnjih letih opaža več pravnih sporov na tem področju?
Sodni spori v zvezi z delovnopravnim položajem poslovodnih oseb in vodilnih delavcev so aktualni že vsa leta od uveljavitve Zakona o delovnih razmerjih (leta 2003), ko je bila uveljavljena nova ureditev, ki je bila kasneje delno spremenjena. Nekatera vprašanja so se z leti razrešila, in več niso predmet sporov, druga (predvsem v zvezi z prenehanjem pogodbe o zaposlitvi poslovodne osebe in vodilnega delavca) pa so aktualna tudi še danes. Vrhovno sodišče RS je zv zadnjem obdobju sprejelo nekaj pomembnih odločitev v tej zvezi.
