Slovenija potrebuje razvojni preboj, ki bo gospodarstvu omogočil konkurenčnejše poslovanje, več investicij in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. Na Vrhu slovenskega gospodarstva v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so gospodarstveniki in predstavniki politike razpravljali o ključnih izzivih slovenskega gospodarstva ter ukrepih za vzpostavitev stabilnejšega, predvidljivejšega in razvojno naravnanega poslovnega okolja.
Predsednik GZS Tibor Šimonka je opozoril na visoke stroške energije, administrativne ovire in dolgotrajne postopke umeščanja investicij v prostor, ki zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Poudaril je, da morata konkurenčna oskrba z energijo in energetska varnost postati strateški prioriteti države. Podjetja je hkrati pozval k vlaganjem v razvoj, inovacije in znanje.
Predsednik vlade Janez Janša je izpostavil pomen stabilnega davčnega in poslovnega okolja ter ukrepov, ki bi spodbudili gospodarsko rast in omogočili ustvarjanje kakovostnih, dobro plačanih delovnih mest. Posebej je poudaril pomen razvojnega zakona in konkurenčnejše obdavčitve dela.
Na mednarodne izzive je opozorila tudi glavna ekonomistka Evropske banke za obnovo in razvoj dr. Beata Javorcik, ki je med ključnimi tveganji izpostavila visoke stroške energije, negotovost v mednarodni trgovini in staranje prebivalstva. V razpravi so bile predstavljene tudi priložnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja z Indijo in Češko.
Predstavniki slovenskih podjetij so poudarili, da so stabilna zakonodaja, predvidljivo davčno okolje in dolgoročna razvojna usmeritev ključni za investicije, inovacije ter ohranjanje konkurenčnosti na mednarodnih trgih.
Made in Slovenia 2035 kot podlaga za razvoj
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila pomen desetletnega gospodarskega programa Made in Slovenia 2035, katerega številni ukrepi so vključeni tudi v koalicijsko pogodbo. Program je simbolično predala ministru za gospodarstvo, delo in šport dr. Anžetu Logarju, ki je izpostavil potrebo po konkretnih ukrepih za izboljšanje poslovnega okolja.
GZS je ob tem napovedala podporo razvojnemu zakonu na zakonodajnem referendumu ter poudarila, da bo tudi v prihodnje ukrepe države presojala glede na njihov vpliv na gospodarstvo, zaposlene in razvoj Slovenije.
Skupno sporočilo vrha je bilo, da Slovenija potrebuje dolgoročno razvojno vizijo, ki presega posamezne politične mandate, ter sodelovanje države, gospodarstva in znanosti pri ustvarjanju pogojev za rast in večjo blaginjo.
Vir: Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)
