Udeleženci prvega Štajerskega gospodarskega foruma so bili:
dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo RS, Andrej Rant, namestnik guvernerja Banke Slovenije, dr. Roman Glaser, predsednik ŠGZ in predsednik uprave Perutnine Ptuj, mag. Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke, mag. Branko Žerdoner, predsednik uprave Mariborske livarne Maribor, in dr. Rasto Ovin, član strateškega gospodarskega sveta.
Gospodarska kriza je danes realnost za svet, za Slovenijo in tudi za štajersko gospodarstvo. Nekdaj pregovorno industrijska regija z industrijsko najpomembnejšim mestom v nekdanji skupni državi Jugoslaviji je izgubila svoj industrijski značaj. Po osrednjeslovenski in obalno-kraški je podravska regija danes regija z najmanjšim deležem delovno aktivnega prebivalstva v nekmetijskih dejavnostih in industriji. Udeleženci prvega štajerskega gospodarskega foruma so iskali odgovore na vprašanja o razvojnih priložnostih v regiji, ki je po prispevku k slovenskemu bruto domačemu proizvodu takoj za osrednjeslovensko regijo na drugem mestu. Podravska regija je hkrati tudi regija, v kateri največji delež bruto dodane vrednosti ustvarijo storitvene dejavnosti in zagotavljajo delo več kot polovici zaposlenim. Med vsemi prebivalci, starimi 15 let in več, je delovno aktivnih le nekaj več kot polovica, natančneje 54,8 %, kar je skoraj najmanj v državi. Podravska regija hkrati beleži najvišjo stopnjo prostih delovnih mest. Po najnovejših podatkih Štajerske gospodarske zbornice večina podjetij v Podravju v tem letu predvideva upadanje investicijske dejavnosti, v naslednjem letu pa sicer že pričakuje nespremenjeno stanje ali ponovno umirjeno rast. Večina podjetij računa, da bodo investicije lahko zaključevali s financiranjem iz lastne amortizacije in s krediti bank.
Slovenija potrebuje konsenz
Dr. Roman Glaser, predsednik Štajerske gospodarske zbornice, je uvodoma poudaril, da bo kriza temeljito vplivala na nas vse in čeprav je slovensko gospodarstvo mogoče manj izpostavljeno kot nekatera druga, večja gospodarstva, bomo posledice nedvomno zelo občutili. Še posebej je izpostavil, da Slovenija nujno potrebuje homogeniziranje in konsenzualnost med državo, delodajalci in delojemalci.
Gospodarstvo je v preteklih mesecih izredno intenzivno iskalo načine delovanja v teh težkih razmerah, iskalo možnosti optimiranja delovanja in razmišljalo o trgih, na katere bi se še lahko usmerili. Podjetja se zavedajo nujnosti obvladovanja stroškov, hkrati pa vsa poudarjajo nujnost razvoja in investiranja, kar nam bo edino pomenilo možnost uspešnega dela ne samo v času krize, ampak tudi v njenem izteku in v obdobju rasti, ki bo krizi nedvomno sledila.
Ukrepi vlade so usmerjeni v pomoč gospodarstvu
Dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo, je opozoril na tri sklope ukrepov, ki jih je vlada že sprejela ali pa so v pripravi. Prvi sklop ukrepov je država že uspešno izvedla, in sicer gre za poroštva, ki jih je država dala na vse bančne vloge. Žal drugi ukrep v tem sklopu, torej ukrepi poroštva na medbančnem trgu, ne deluje tako, kot je bilo zamišljeno in to ne samo v Sloveniji, ne deluje tudi nikjer v EU. Medbančni trg praktično ne deluje in to je tudi eden glavnih razlogov, zakaj denar v podjetja ne priteka. Zaupanje na medbančnem trgu je izpuhtelo in zaenkrat ga vlade in mednarodne finančne institucije še niso uspele vrniti.
1. ŠGF: Razvojne možnosti štajerskega gospodarstva v času recesije
Z ukrepi iz drugega sklopa povečuje država likvidnost gospodarstva, saj je to zagotovo trenutno največji problem. Gre za dokapitalizacijo Slovenske investicijske in razvojne banke in povečanje rezervnega sklada Slovenskega podjetniškega sklada, hkrati pa smo zagotovili, da se del sredstev, ki bi jih lahko Slovenija črpala iz evropskega proračuna šele v letu 2014 in 2015, začne razporejati že sedaj. Hkrati gre še za nekaj ukrepov v smeri pomoči malim in srednjim podjetjem, v ta sklop pa štejemo tudi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa.
Tretji sklop ukrepov, ki je izredno pomemben in ga vlada trenutno pripravlja, pa je vezan na rebalans proračuna, s katerim bo posegla v razporeditev javnih izdatkov in omogočila gospodarstvu lažji in razvojno vzpodbujen izhod iz krize.
Banke urejajo strukturno neusklajenost aktive in pasive
Mag. Romana Pajenk, predsednica Probanke, d.d., je povedala, da so bili ukrepi slovenske vlade v zvezi z bančnim sistemom hitri in da so se izkazali kot pravi. Zaupanje na svetovnem finančnem trgu je v resnici porušeno, za medbančni trg v Sloveniji tega sicer nikakor ne moremo trditi. Nadaljnje funkcioniranje slovenskega bančnega sistema in s tem tudi zmožnost podpore realnemu sektorju pa sta v veliki meri odvisna od možnosti zadolževanja v tujini in s tem pritoka tujega kapitala.
Bančni sektor je ključen za financiranje gospodarstva
Kot je poudaril Andrej Rant, namestnik guvernerja Banke Slovenije, se banke trenutno srečujejo z izjemnim upadom gospodarske aktivnosti, ne samo pri nas, ampak v svetovnem obsegu, in hkrati s sistemskim krčem finančnega sistema. Konec krize se prelaga v leto 2010, kakšen pa bo izhod, še ni povsem jasno.
Aktiva slovenskih bank je zdrava, tveganja pa so obvladljiva, problemi so v strukturi financiranja, saj se ročnost skrajšuje, obseg pa zmanjšuje.
Gospodarstvo potrebuje ciljane ukrepe
Dr. Rasto Ovin, član strateškega gospodarskega sveta, je med drugim izpostavil nujnost zelo ciljanih ukrepov vlade, in sicer na področja, kjer je gospodarstvo do sedaj beležilo slabše rezultate in pomanjkljivosti. Vemo, da Slovenija izrazito zaostaja na področju tehnologije v najširšem pomenu te besede. Kazalec tega manjka je nizka dodana vrednost. Kot primer je navedel, da Slovenija dosega, v primerjavi s sosednjo Avstrijo, približno 50 % dodane vrednosti na zaposlenega, kar je seveda izrazito premalo. Naprej gremo lahko samo z novo tehnologijo. Brez dviga splošne tehnološke ravni slovenskega gospodarstva bomo težko izšli iz krize, hkrati pa bomo zamudili pomembne priložnosti v prihodnjem, pokriznem obdobju.
Prilagoditev nastali situaciji je nujna
Mag. Branko Žerdoner, predsednik uprave Mariborske livarne Maribor, je med drugim povedal, da se velika večina gospodarstvenikov zelo dobro zaveda, da se bo treba prilagoditi situaciji in je zato tudi sprejela ustrezne ukrepe. Med drugim gre za kontroliranje in obvladovanje denarnega toka, iskanje novih priložnosti na globalnem trgu, gre za zavedanje, da je treba v podjetjih obdržati ključne kadre in tisti razvojni potencial, ki ga podjetja imajo in ki bo edini omogočal razvoj na višjem nivoju tudi po izhodu iz sedanje težke situacije. Hkrati je poudaril nujnost jasne in odgovorne komunikacije z vsemi deležniki podjetja.
- Strokovna področja
- Članstvo
Zakaj postati član?
Skupaj ustvarjamo poslovne priložnosti v Sloveniji in po svetu ter krepimo podjetništvo in poslovanje skozi povezovanje, podporo, izobraževanja in druge poslovne storitve.
- Postanite del kredibilne skupine podjetnikov
- Tukaj smo za vas
- Rastite z nami
- Skupaj zmoremo več
- Bodite v stiku s časom
- Dvignite si prepoznavnost
- O ŠGZMenuMenuMenu
- StoritveMenuMenu
- Novice
- Projekti
- Strokovna področja
- Članstvo
Zakaj postati član?
Skupaj ustvarjamo poslovne priložnosti v Sloveniji in po svetu ter krepimo podjetništvo in poslovanje skozi povezovanje, podporo, izobraževanja in druge poslovne storitve.
- Postanite del kredibilne skupine podjetnikov
- Tukaj smo za vas
- Rastite z nami
- Skupaj zmoremo več
- Bodite v stiku s časom
- Dvignite si prepoznavnost
- O ŠGZMenuMenuMenu
- StoritveMenuMenu
- Novice
- Projekti