Ali je pregovorna nepovezanost znanosti in gospodarstva današnja realnost?
V času gospodarske krize je povezanost med gospodarstvom in znanostjo ključnega pomena. Znanost daje nove produkte in storitve, ki prinašajo novosti, izboljšajo proizvodne procese in prinašajo razvoj, dobiček in splošen napredek ne samo za gospodarstvo, temveč za celotno družbo.
Na prvi pogled sta znanost in gospodarstvo dva različna svetova. Gospodarstvo teži k dobičku in gospodarski rasti, medtem ko je znanost usmerjena k novim izumom in inovacijam. A le sodelovanje med njima privede do inovativnih in učinkovitih rezultatov. Pri tem morajo aktivno sodelovati država, znanost, gospodarstvo in javnost. Vendar s strani države ni prave spodbude za večji obseg takšnega sodelovanja, medtem ko gospodarstvo niti ne ve kako bi s sodelovanjem pričelo. Med obema stranema zeva praznina, ki jo je potrebno premostiti. A kako?
Država ima pri spodbujanju pretoka znanja med institucijami znanja in gospodarstvom posebno vlogo. Financira javne raziskovalne zavode, izvaja ukrepe sofinanciranja raziskovalno-razvojnih projektov, stimulira medsebojno sodelovanje v obliki pisarn za prenos tehnologij na univerzah, tehnoloških parkov, univerzitetnih inkubatorjev,itd. Pa vendar ali država naredi dovolj za prenos znanja v gospodarstvo?
Slovenija na področju vlaganja gospodarstva v raziskave in inovacije še vedno precej zaostaja za najbolj razvitimi evropskimi državami, saj je inovacijsko usmerjenih malih in srednjih podjetij le okoli 28 % , medtem ko npr. v Nemčiji 57 %. Tako največji problem predstavlja financiranje, saj se znanost financira pretežno iz javnih, podjetja pa iz zasebnih virov. Rešitev so javno-zasebna partnerstva, ki pa še niso prav zaživela in predstavljajo novost v slovenskem prostoru.
V lanskem letu je bilo na primer na različne razpise prijavljenih 322 podjetij iz cele Slovenije, od tega 32, torej 10 % iz Podravske regije. Izbranih je bilo 58 podjetij, od tega 3 iz Podravske regije. V letošnjem letu se je prijavilo 456 podjetij iz Slovenije, 31 med njimi jih je iz Podravja, sredstev pa je bilo deležnih 19 podjetij iz Podravja.
Izobraževalni sistem igra pomembno vlogo na tem področju, saj gospodarstvo potrebuje diplomante, ki imajo inovativna znanja in jih želijo v praksi uporabiti. Takšni diplomanti predstavljajo kvaliteten kader za gospodarstvo. Vprašanje, ki se postavlja je ali gospodarstvo resnično izkorišča dane možnosti izobraževalnega sistema katerega premorejo univerze ali zaradi pomanjkanje interesa z njihove strani večina naših strokovnjakom svoje znanje uporablja v tujini?
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je opozoril, da se država zaveda pomembnosti razvoja inovativnega potenciala Slovenije, še posebej v času gospodarske krize. Tako je bilo lani v proračunu ministrstva za tehnološki razvoj namenjenih 24 milijonov evrov, letos pa so bila ta sredstva občutno povečana. Poleg letos načrtovanih 40 milijonov bo skupaj s sredstvi iz naslova spodbud raziskavam in razvoju za izhod iz krize na voljo še 58 milijonov evrov, kar skupno pomeni 98 milijonov evrov. Vsa sredstva bodo namenjena spodbujanju tehnološkega razvoja in raziskovalno-razvojnim projektom v podjetjih.
Predsednik uprave Mariborske livarne Maribor mag. Branko Žerdoner je pojasnil, da se njihova vlaganja v raziskave in razvoj zaradi gospodarske krize niso zmanjšala in da so bili letos uspešni na razpisu RIP09 – Neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte. Pomočnik direktorja Družbe za predelavo odpadkov Surovina d.d. in predavatelj na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor mag. Tadej Krošlin je priznal, da uspešno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom temelji predvsem na individualni ravni in osebnem poznanstvu ter da je pri tem ključen jasen interes pravih ljudi na fakulteti.
Razpravljalci so veliko pozornosti namenili visokem šolstvu, ki po njihovem mnenju na trg prinaša veliko teoretsko naravnanih diplomantov, ki jim manjka praktičnih izkušenj. Tako je minister Golobič opozoril na trend pri študentih prve bolonjske stopnje, ki se vpisujejo na drugo bolonjsko stopnjo zaradi bojazni, da niso zaposljivi. Udeleženci iz gospodarstva in znanosti so se strinjali o pomembnosti izboljšanja zaposljivosti študentov, ki jih je treba predvsem spodbuditi k razvojno produktnemu delu.
Rektor Univerze v Mariboru dr. Ivan Rozman je pozval k vzpostavitvi celovitega sistema, ki bi služil kot povezovalni most med univerzo in gospodarstvom. Opozoril je na trend podjetniške univerze, ki se vzpostavlja po svetu, le v Sloveniji tega trenda ni opaziti. Nova znanja in inovacije se zato ne uporabljajo v praktične namene in ne najdejo poti do gospodarstva.
