Osrednje sporočilo vseh razpravljalcev je bilo, da je gospodarska diplomacija ključnega pomena za slovensko gospodarstvo in da mora odigrati vlogo, ki jo gospodarstvo od nje pričakuje predvsem na novih trgih, pa tudi na nekaterih tradicionalnih trgih našega gospodarstva, ki je od tujih trgov odvisno, saj izvozimo preko 70 % proizvodnje.
Na področju slovenske gospodarske diplomacije je prišlo do reorganizacije, ki je bila potrjena s podpisom sporazuma med Ministrstvom za zunanje zadeve in Ministrstvom za gospodarstvo o prenosu gospodarske diplomacije na zunanje ministrstvo 1. 10. 2009. MZZ je tako ponovno postalo matično telo in koordinator aktivnosti na tem področju ter realizator konkretnih sprememb na področju gospodarske diplomacije. Ministrstvo za zunanje zadeve je prevzelo vsa predstavništva in ekonomske svetovalce ter hkrati kader, ki je deloval na področju gospodarske diplomacije iz Ministrstva za gospodarstvo in JAPTI.
Zunanji minister Samuel Žbogar je postavil gospodarsko diplomacijo za prioriteto slovenske diplomacije, pri tem pa se zavzema za široko sodelovanje vseh udeležencev slovenskega gospodarstva. Da bi sodelovanje bilo kar se da dobro, je minister Žbogar predstavil idejo o lokaciji Direktorata za gospodarsko diplomacijo in razvojno pomoč na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer bi bila še bližje in na razpolago slovenskim gospodarstvenikom.
Gospodarstveniki pričakujejo različno pomoč in podporo gospodarske diplomacije, predvsem na področju navezovanja stikov s potencialnimi partnerji, pri pridobivanju bonitetnih informacij, pri organizaciji sestankov in svetovanju. Izpostavljajo nujnost sklenitve bilateralnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja v primerih, ko takega sporazuma še ni. Za dobro gospodarsko sodelovanje je pomemben tudi vizmi režim, kjer bo prišlo do pomembnega napredka, kot je izpostavil minister Žbogar, saj bodo s 1. 1. 2010 ukinjene vize za Srbijo, Črno goro in Makedonijo. Slovenija se trudi, da bi iste ugodnosti bili deležni tudi Albanija in Bosna in Hercegovina, ki morata najprej uvesti biometrične potne liste, kar je predpogoj za ukinitev viznega režima.
Pričakovanja so visoka predvsem na strani gospodarstvenikov, ki potrebujejo pomoč države, da uspešno poslujejo in širijo svojo dejavnost izven meja Slovenije. Kot je izpostavila mag. Slavka Marinič, predsednica uprave Primat, ki deluje na 36 trgih, je največji problem predvsem usposobljenost, saj bi vsi, ki delujejo izven Slovenije v korist slovenskemu gospodarstvu, morali predstavljati najboljši kader slovenske diplomacije in gospodarstva. Predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser je predlagal, da bi na področju gospodarske diplomacije sodelovali ljudje iz realnega gospodarstva, ki imajo več izkušenj in bodo bolj uspešno odpirali vrata in priskrbeli potrebne informacije in dokumente za slovenske gospodarstvenike. Direktor Messer Slovenije g. mag Danilo Lukač je dodal, da mora obstajati kontinuiteta veleposlanikov, ki so zelo učinkoviti in uspešni, saj pogosto pride do menjav takrat, ko so določeni kontakti že vzpostavljeni, kar onemogoča nadaljnjo uspešno sodelovanje.
Minister Žbogar se je strinjal z gospodarstveniki glede usposobljenosti veleposlanikov in ekonomskih svetnikov ter predstavil načrte Ministrstva za zunanje zadeve na tem področju. Veliko pozornost bodo posvetili izobraževanju veleposlanikov, predvsem tako, da bodo le-ti osebno spoznali podjetja od znotraj ter tako pridobili vpogled v notranjo strukturo in delovanje slovenskih podjetij, kar jim bo koristilo pri oblikovanju ustrezne oblike pomoči. Z novim zakonom je omogočeno sodelovanje slovenskih veleposlanikov z lokalnimi strokovnjaki, tudi iz področja gospodarstva, ki lahko priskrbijo celovit vpogled in koristne informacije glede določenega tujega gospodarstva in možnosti, ki jih le-ta nudi.
Ker je gospodarska kriza zelo prizadela slovenska glavna in tradicionalna tržišča, je minister Žbogar izpostavil, da je cilj Ministrstva za zunanje zadeve nameniti posebno pozornost hitro razvijajočim trgom BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska), bivšim sovjetskim državam, kot so Azerbajdžan, Kazahstan ter državam na področju Zaliva, t.i. naftnemu območju, kjer obstaja velik potencial. Slovenski gospodarstveniki, ki so sodelovali na forumu so se strinjali, da so zaradi gospodarske krize primorani vstopati tudi na nove, neobičajne trge in bi bila pomoč Ministrstva za zunanje zadeve na tem področju zelo dobrodošla.
V nadaljnjem razvoju gospodarske diplomacije bodo sledile spremembe tudi na področju sodobnih informacijsko-komunikacijskih možnosti. Tako si bo v sodelovanju z MG, GZS in JAPTI Ministrstvo za zunanje zadeve prizadevalo za vzpostavitev celovitega sistema podatkov o aktualnih gospodarskih razmerah tam, kjer so prisotna in akreditirana diplomatsko-konzularna predstavništva. Cilj je zagotoviti transparentnost podatkov za potrebe slovenskega gospodarstva in pri tem izkoriščati prednosti, ki jih prinašajo sodobne komunikacijske tehnologije.
