8. marec bi moral biti praznik enakih možnosti in spoštovanja

8. marec bi moral biti praznik enakih možnosti in spoštovanja

SLOVENIJA MED DRŽAVAMI Z MANJŠO RAZLIKO MED SPOLOMA, A SLABIM TRENDOM

Ženskam enostavno primanjkuje časa, da bi zaslužile več

 

Maribor, 6. marec 2018 – Evropski inštitut za enakost spolov navaja šest področij, ki so izjemno pomembna za enakovrednost žensk in moških ter njihov enakopraven položaj v družbi: delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje.

In kako je s tem v Sloveniji? Ženske so polno zaposlene, pa vendar obstaja v njihovem položaju glede na moške kar nekaj razlik. Ženske so v Sloveniji bolj izobražene od moških, več jih tudi študira, od desetih, ki dosežejo stopnjo visokošolske diplome, je bilo v zadnjih letih 6 diplomantk in 4 diplomanti. Posledično se ženske seveda zaposlijo nekoliko kasneje. Zgovoren je podatek Statističnega urada RS, da je pri 25. letih zaposlenih 35 % žensk in 53 % moških, potem, v najbolj delovno aktivnih letih, torej med 30. in 49. letom starosti, pomembnejših razlik med zaposlenostjo žensk in moških ni, po 50. letu pa je večji delež žensk kot moških delovno aktivnih. V Sloveniji je stopnja zaposlenosti žensk sicer 63-%, stopnja zaposlenosti moških pa 71,2-%.

In kako je z zaslužkom? Razlik v zaslužkih žensk in moških, ki jih moramo pravilno poimenovati – gre za plačno vrzel in pomeni razliko med povprečnim bruto urnim zaslužkom moških in žensk – nočemo videti, nočemo spremljati in analizirati, kaj šele priznati. Slovenija se na splošni ravni sicer uvršča med države z manjšimi razlikami med spoloma, vendar podrobnejše analize pokažejo zelo veliko zelo konkretnih razlik in diskriminatornosti. Uradni podatki povedo, da je bila v 2016 povprečna bruto plača moških za 6,26 % višja od povprečne plače žensk. In podrobnosti? Poglejmo samo nekatere: če računsko izločimo oziroma poenotimo različno izobrazbeno strukturo, pridemo do precej večjih razlik. Tako so zaslužili moški v povprečju kar 16 % več, pogledano po dejavnostih pa so ta odstopanja tudi do 20 % in več. Višje in visoko izobraženi moški zaslužijo v povprečju kar 24 % več kot enako izobražene ženske. Precej višje so tudi plače moških z nižjo, a primerljivo izobrazbo. Pa ne zanemarimo, da je žensk z višjo izobrazbo kar tretjina (moških le 19 %) ter na drugi strani primerjalno precej manj tistih, ki imajo samo  osnovnošolsko izobrazbo. Dejansko prejemajo ženske z enako izobrazbo skoraj 20 % nižje prejemke. Predvsem je zanimivo, da so razlike v plačah večje v javnem kot zasebnem sektorju, največje so v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Seveda sama izobrazba zaposlenega pač ne odraža vse zahtevnosti delovnega mesta, kljub temu pa je odveč zadovoljstvo z izračunom, da je povprečna plača žensk skoraj enaka moškim in da smo v Sloveniji glede tega bolj enakopravni glede na druge države.

Kje so razlike?

  • Največje razlike so v najmlajši starostni kategoriji, torej od 15 do 24 let; moški imajo v tej starostni skupini v povprečju več kot deset odstotkov višjo plačo od žensk.
  • Najnižje razlike so tik pred upokojitvijo, to je v starostni kategoriji od 55 do 64 let, in pri starostni skupini starejših od 65 let.
  • V niti eni dejavnosti ženske s terciarno izobrazbo nimajo višjih plač od moških.
  • V kategoriji najbolj izobraženega kadra so razlike med povprečnimi bruto plačami v Sloveniji najvišje: v povprečju imajo moški z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo dobrih 20 odstotkov višjo povprečno bruto plačo od žensk. Na takšno razliko najbolj vplivajo razlike v plačah v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, kjer imajo moški v povprečju dobrih 37 odstotkov višjo plačo od žensk. Več kot 30 odstotkov višjo povprečno bruto plačo imajo moški tudi v finančnih in zavarovalniških dejavnostih.
  • Najmanjše so razlike pri zaposlenih s srednješolsko izobrazbo. V letu 2016 je imel zaposleni moški s srednješolsko izobrazbo dobrih 15 odstotkov višjo plačo od ženske.
  • Ženske imajo višje plače v t. i. nefeminiziranih dejavnostih, kot so oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, kjer imajo moški najnižjo plačo v primerjavi z ženskami; v povprečju je njihova plača dobrih 13 odstotkov nižja od povprečne bruto plače ženske. Je pa treba upoštevati, da je v teh dejavnostih izmed vseh zaposlenih zgolj ena petina žensk; te, ki pa so zaposlene, so bolje izobražene in zasedajo bolje plačane delovne položaje.

In ne prezrimo! Izračunana pokojninska vrzel med spoloma, torej preprosto povedano, razlika med povprečno žensko in povprečno moško pokojnino znaša v Sloveniji 29 % in je med petimi državami v EU, kjer je pokojninska vrzel najvišja. Preprosta logika pove, da pokojninska vrzel ne bi bila tako visoka, če bi bila plačna vrzel tako nizka, kot jo prikazujemo, pa še ta se mnogim zdi neobstoječa ali vsaj nepomembna.

Na podoben način bi seveda lahko analizirali tudi druge podatke in realno pogledali, kaj se dogaja s tistimi v uvodu omenjenimi nujnimi področji, ki jih moramo imeti v glavi, če želimo govoriti o enakovrednem in enakopravnem položaju žensk in moških, torej: delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje. Pa naklonjenosti v družbi za tovrstno razpravo in posledično nujno ukrepanje enostavno ni. Tudi če je znan in uradno priznan podatek, da ženske v povprečju tedensko posvetijo domačim opravilom 25,5 ure, moški pa 7,8 ure, ni kakšnega razmišljanja o tem, kako to razmerje ovrednotiti, da na koncu življenjskega obdobja ne bodo prav ženske, še posebej samske, najrevnejša kategorija prebivalstva v Sloveniji. Prav ženske, ki po vseh podatkih, pa tudi po vseh naših praktičnih izkušnjah, v večjem deležu skrbijo za bolne otroke, ostarele starše in druge družinske člane ter izkoristijo v povprečju 80 % vseh »svojih« dni bolniškega dopusta za nego svojih bližnjih in ne zase, so na koncu med najrevnejšimi. Tudi zato, ker družba še vedno deluje stereotipno, ker je položaj v družbi bolj posledica razmišljanja, da je moški doprinos pomembnejši in večji in da je vloga ženske podrejena.

8. marec, ki je po celem svetu priznan kot mednarodni dan žensk in prizadevanj demokratično razmišljujočih ljudi, da moramo imeti ženske in moški enake možnosti in biti deležni enakega spoštovanja, ima še kako svoje mesto tudi v današnji Sloveniji, pa čeprav ga želijo mnogi potisniti na odlagališče zgodovine.

 

Dodatne informacije :    

Regijski svet poslovnih žensk in podjetnic pri Štajerski gospodarski zbornici

Štajerska gospodarska zbornica
T: 02 220 87 00
E: info@stajerskagz.si