Dr. Ivan Svetlik je poudaril, da prinaša zakon o malem delu v slovenski prostor novo obliko dela, ki bo prožnejša od obstoječih in varnejša kot študentsko delo. Tistim ki ga bodo opravljali, to pa niso samo študenti, ampak tudi upokojenci in brezposelni, prinaša pravice in ugodnosti ter hkrati omogoča povezovanje treh različnih generacij. Družba mora razmišljati in delovati v smeri premoščanja medgeneracijskih razlik in malo delo je eden od način premostitve, ki bo hkrati omogoča boljši nadzor nad to obliko dela. Izpostavil je tudi, da bo institut zakona o malem delu brezposelnim dal možnost spoznati delodajalca in olajšal najti stabilno in dolgotrajno zaposlitev.
Žiga Schmidt, predsednik ŠOUM je izpostavil, da je združevanje treh različnih skupin v en zakon nesmiselno, saj so specifike posameznih skupin preveč različne, da bi jih lahko obravnavali celostno. Študentsko delo predstavlja na trgu dela le 3%, pri mladih pa je največji problem predvsem zaposlitev za nedoločen čas. Poudaril je, da ne vidi kako bo zakon o malem delu povečal trend zaposlovanja mladih, kar je velik problem mlade generacije. Temu je pritrdil tudi Andrej Zorko, predsednik predsedstva ZSSS, ki je prav tako poudarjal, da ne vidi kako bo malo delo pripomoglo k zaposljivosti.
Minister Svetlik je na to odgovoril, da je Sloveniija med članicami EU, glede zaposlitve mladih diplomantov, na odličnem četrtem mesto in da zaposlitev mladih diplomantov ni kritična, saj se je število brezposelnih mladih v skupini od 18 do 25 let v letu 2010 zmanjšalo, in sicer z 12.045 v januarju na 11.308 v decembru. Zakon o malem delu predstavlja priložnost za mlade na trgu dela in jim bo omogočil lažji vstop v svet dela. Iz analiz študentskega dela izhaja, da delodajalci koristijo neomejen obseg študentskega dela, kar po uveljavitvi malega dela ne bo mogoče, je poudaril minister.
Z ministrom se je strinjal poslanec Dejan Levanič, ki je izpostavil, da je študentsko delo mladim diplomantom največja konkurenca in da je sicer nujno zaposlenim za določen čas zagotoviti iste pravice kot tistim za nedoločen čas, kot je npr. najem kreditov. Glavna naloga študenta mora biti, da študira in posveča več časa študiju, ne pa delu ob študiju. Slovenija in mladi potrebujejo zakon o malem delu, ker ureja področje, ki je bilo do sedaj neurejeno, delovne izkušnje bodo priznane in stik s potencialnim delodajalcem lažji. Pomembno pri tem je, da se študentom zagotovi socialna varnost, predvsem z zadostnim številom štipendij, kar je ena od prioritet in kjer rezultate že imamo, tudi v novem zakonu o štipendiranju, ki študentom zagotavlja še več in višje štipendij. To je tudi ključna naloga države, je prepričan poslanec Levanič.
Zakonu o malem delu pa nasprotujejo tudi sindikati, predvsem zato, ker zajema kar tri različne segmente družbe, je izpostavil Andrej Zorko, predsednik predsedstva ZSSS. Malo delo uvaja novo obliko dela, kjer ni malice, potnih stroškov, regresa za letni dopust, odpravnine in ko bo delavec zbolel, ga bo delodajalec nadomestil z novim malim delavcem. Izpostavil je tudi problem nadzora, saj je nadzorni organ ugotovil zelo malo kršitev študentskih napotnic v letu 2009, po njegovem mnenju so tako nujne spremembe predvsem na tem področju. Zorko je prepričan, da potrebujemo več rednih zaposlitev in ne malega dela in da bomo čez deset let govorili, kako je redno delovno razmerje izjema, malo delo pa pravilo.
Aleš Pulko, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor je izpostavil, da od zakona o malem delu pričakujejo predvsem ureditev situacije na trgu dela, ki jim onemogoča fleksibilnost zaposlovanja, zmanjšanje sive ekonomije, enakost med delojemalci. Kljub temu, da bodo stroški dela večji, podpirajo zakon o malem delu, saj so mnenja, da je to področje potrebno urediti in da se bodo prednosti pokazale zelo hitro. Prav tako pričakuje, da je to začetek spreminjanja delovnopravne zakonodaje, kar kot delodajalci v zbornici nujno pričakujejo.
Vinko Kurent podpredsednik ŠGZ in direktor Mikrodata GIS je poudaril, da so v Štajerski gospodarski zbornici preučili zakon o malem delu in nanj dali konkretne pripombe, v osnovi mu ne nasprotujejo, kljub temu, da vidijo nekaj pomanjkljivosti. Kljub temu podpirajo zakon o malem delu, saj ureja področje na katerem trenutno vlada anarhija. V zbornici predvsem pričakujejo, da bo vlada sedaj predlagala spremembe zakona o delovnih razmerjih. V zakonu o malem delu pa vidijo pozitivne lastnosti predvsem v odpravljanju diskriminacije, saj ugodnost občasnega dela ne bo več omejena samo na študente in dijake. Slabost tega zakona pa je časovna omejitev števila ur ne glede na velikost, dejavnost podjetja in danosti delovnega procesa, je izpostavil Vinko Kurent.
Minister Svetlik je očitke o potencialnih zlorabah in omejitvah števila ur zavrnil in pojasnil, da do tega ne bo prišlo, saj obstajajo omejitve, trgovci pa bodo delo, ki ga sedaj opravljajo študentje in presega z novim zakonom predlagane omejitve, morali preoblikovati v redne zaposlitve.
V času zaostrenih gospodarskih razmer in velikih socialnih spremembah, ki jih doživljamo, je neustrezna zakonska ureditev slovenskega trga dela seveda prišla še bolj do izraza, kot v konjukturi preteklih let. Da so spremembe delovne zakonodaje nujne so se strinjali vsi udeleženci, niso pa pokazali takšnega strinjanja ob zakonu o malem delu, ki je seveda tudi eden od zakonov, ki ureja trg dela. Državni zbor je zakon sprejel, sedaj ga torej čaka še referendumska preizkušnja.
