Zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu in vojna v Iranu, ki vključuje tudi uničevanje naftne infrastrukture v Zalivskih državah, sta na svetovnih trgih povzročili skok cen energentov. Po ocenah glavnega ekonomista Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojana Ivanca to že povečuje stroške za številne industrijske panoge.
Strah pred motnjami v dobavi naftnih derivatov in zemeljskega plina je povzročil občuten dvig cen na energetskih trgih. Cena severnomorske nafte brent je začasno presegla 120 dolarjev za sod, kar je sprožilo tudi razpravo držav članic Mednarodne agencije za energijo (IEA) o morebitni sprostitvi strateških rezerv nafte, s katero bi lahko ublažili pritisk na trge.
Najbolj izpostavljena energetsko intenzivna industrija
Po besedah Ivanca se bodo posledice podražitev v Sloveniji najbolj odrazile v energetsko intenzivnih panogah, kot so kemična, papirna in prehrambena industrija ter metalurgija.
Cene zemeljskega plina so se v zadnjem obdobju podvojile in dosegle približno 60 evrov za megavatno uro za dobave v prihodnjih mesecih. To lahko kratkoročno prizadene podjetja, ki del energentov kupujejo na podlagi kratkoročnih pogodb.
Podražitve energentov vplivajo tudi na transportni sektor, ki višje stroške postopoma prenaša naprej po dobavnih verigah – od proizvodnje do trgovine.
Posredni vpliv tudi na prehransko verigo
Dražji zemeljski plin se že odraža tudi v višjih cenah umetnih gnojil, kar lahko vpliva na rast cen kmetijskih pridelkov in hrane. Hkrati se zvišujejo tudi cene premoga, saj del energetike ob visokih cenah plina povečuje proizvodnjo električne energije v premogovnih elektrarnah.
Ivanc pričakuje, da bi lahko zaradi globalnih gospodarskih posledic prišlo do koordiniranih ukrepov držav za stabilizacijo energetskih trgov, med drugim s sproščanjem strateških naftnih rezerv.
