Barometer Podravskega gospodarstva november 2020: Sprejeti ukrepi so dobrodošli, niso pa dovolj

maribor

Poleti smo člane Štajerske gospodarske zbornice povpraševali predvsem o njihovih izkušnjah glede koriščenja različnih protikoronskih ukrepov vlade, tokrat pa nas je poleg teh področij zanimala predvsem njihova poslovna kondicija in poslovanje v prihodnjih letih.

Koriščenje ukrepov je še vedno rešitev za mnoga podjetja

Ukrep napotitve zaposlenih na delo na domu je bil najpogosteje uporabljen že spomladi in tako je tudi sedaj – kar 66 % podjetij napotuje vsaj del zaposlenih na delo doma. Velik je tudi delež odreditev čakanja na delo, kar je seveda razumljivo glede na že dalj časa zaprte mnoge dejavnosti.

Pogosteje kot v prvem delu leta so odgovorni v podjetjih posegli po možnosti odreditve dela v neenakomerno razporejenem delovnem času. Tega ukrepa so se spomladi poslužili v 23 % podjetij, zdaj se je ta delež podjetij dvignil na 31 %.

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa je ukrep, ki se nekako »ne prime«, je pa že več podjetij poseglo po znižanju plač, vsaj začasnem in vsaj za del zaposlenih. 19 % podjetij je ukrep uporabilo, v spomladanskem delu leta je bilo takšnih podjetij 12 %.

KATEREGA OD UKREPOV V ZVEZI Z ZAPOSLENIMI STE UPORABILI V MESECIH COVIDA-19 (od marca naprej)? ne  da
Odreditev dela na domu (vsaj del zaposlenih) 34 % 66 %
Odreditev čakanja na delo (vsaj del zaposlenih) 43 % 58 %
Odreditev izrabe viška opravljenih ur ali letnega dopusta (vsaj del zaposlenih) 50 % 50 %
Odreditev dela v neenakomerno razporejenem delovnem času (vsaj del zaposlenih) 69 % 31 %
Odreditev subvencioniranja skrajšanega delovnega časa (vsaj del zaposlenih) 76 % 24 %
Odreditev dela na drugem ustreznem/primernem delovnem mestu (vsaj del zaposlenih) 79 % 21 %
(Začasno) znižanje plač zaposlenih (vsaj del zaposlenih) 81 % 19 %

Na bolniško brez bolniškega lista

Od 23. oktobra je v veljavi možnost koriščenja odsotnosti z dela do treh zaporednih delovnih dni v kosu brez obiska osebnega zdravnika. Zanimalo nas je, kako podjetja ocenjujejo to možnost.

47 % podpiram v primeru, da nadomestilo v celoti krije država
22 % ne podpiram v nobenem primeru
21 % podpiram v vsakem primeru
11 % ne vem, neopredeljen

Zares koristno bi bilo …

Podjetja menijo, da bi jim v teh razmerah poslovanje najbolj olajšala odprava administrativnih ovir – tako meni kar 57 % vprašanih, zelo visoko pa je tudi pomoč pri likvidnosti. Pregled posameznih odgovorov, ki so jih lahko prosto navedli anketirani, pokaže razpršeno razmišljanje sodelujočih, največ pa jih navede znižanje davkov in prispevkov, tudi dohodnine in odlog ali celo oprostitev plačila prispevkov in davkov. Nekateri opozarjajo tudi na nujnost hitrejše finančne pomoči.

57 % odprava administrativnih ovir
40 % večja pomoč pri likvidnosti in financah
24 % spremembe na trgu dela
17 % neposredna pomoč (npr. internacionalizacija, javna naročila)
16 % drugo
6 % ne vem, neopredeljen

… po mnenju podjetij pa najbolj nujno

ni nujno vseeno je nujno neopredeljen
Država naj podjetjem, ki so na podlagi odloka morala svoje obrate zapreti ali se jim je obseg poslovanja zmanjšal, povrne izpad dohodka in vse fiksne stroške. 11 % 4 % 71 % 13 %
Država naj delodajalcem povrne celoten strošek nadomestil plač delavcem za čakanje na delo doma. 10 % 7 % 68 % 15 %
Uvede naj se državna subvencija za plačilo najemnin oziroma kreditnih obveznosti za poslovne prostore. 12 % 9 % 65 % 14 %
Ukrep »odreditev čakanja na delo« naj se podaljša do maja 2021. 13 % 9 % 65 % 13 %
Ukrep »subvencioniranja skrajšanega delovnega časa« naj se podaljša do maja 2021. 12 % 13 % 64 % 11 %
Podjetja naj ne vračajo državne pomoči, tudi če ne bodo beležila predpisanega upada prihodkov; ta sredstva naj namenijo za raziskave, razvoj ali za nagrajevanje zaposlenih. 17 % 9 % 60 % 14 %
Država naj delodajalcem povrne celoten strošek nadomestila plače delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom. 14 % 11 % 57 % 18 %
Dvig minimalne plače naj se zamrzne oziroma preloži vsaj za eno leto. 12 % 24 % 56 % 8 %
Popravi naj se jamstvena shema na način, da se dvigne znesek posojila, ki je predmet državnega poroštva, in sicer na 25 % prihodkov in 2-kratnik stroškov dela. Poenostavi naj se vloga in se podaljša še za leto 2021. 8 % 20 % 43 % 30 %

 

Avtorica: Vera Kozmik Vodušek

 

Več informacij:
Štajerska gospodarska zbornica
E: info@stajerskagz.si

 

Marko Nemšak

Vodja marketinga in prodaje

Prijava na e-novice