Po dveh letih upadanja med pandemijo covida-19 se je davčni primež, torej skupna obremenitev plač z davki in socialnimi prispevki, v državah članicah OECD lani zvišal že tretje leto zapored. V letu 2024 je znašal povprečno 34,9 odstotka, kar je 0,05 odstotne točke več kot leto prej, kaže najnovejše poročilo OECD o obdavčitvi plač.
Zvišanje davčnega primeža je zabeležilo 20 od 38 članic OECD, znižanje 15, v treh državah pa je ostal nespremenjen. Največjo rast so opazili v Italiji (1,61 odstotne točke) in Sloveniji (1,44 odstotne točke). V Sloveniji je razlog za porast uvedba pavšalnega obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje zaposlenih.
Slovenija se je lani uvrstila na šesto mesto med državami z najvišjo obremenitvijo samskega zaposlenega s povprečno plačo, z davčnim primežem 44,6 odstotka. Višji primež so imeli le Belgija (52,6 %), Nemčija (47,9 %), Francija (47,2 %), Italija (47,1 %) in Avstrija (47,0 %). Na drugi strani so največje znižanje zabeležile Finska, Združeno kraljestvo in Portugalska – za med 1,57 in 1,75 odstotne točke.
Davčni primež je praviloma nižji za družine z otroki. Za par z dvema otrokoma in obema zaposlenima je lani povprečno znašal 29,5 odstotka (0,01 odstotne točke več kot leto prej), v Sloveniji pa kar 37,8 odstotka, kar pomeni 1,96-odstotno povečanje – eno največjih med vsemi državami OECD.
Pri družinah z enim zaposlenim in dvema otrokoma se je povprečna obremenitev v OECD lani znižala na 25,7 odstotka. V Sloveniji pa je ostala nad povprečjem, pri 32,2 odstotka.
OECD pri izračunih uporablja podatke o povprečni bruto plači, ki jih nacionalni statistični uradi določijo po lastni metodologiji. V Sloveniji bruto plača vključuje osnovno plačilo, nadomestila (za dopust, bolniško odsotnost itd.), dodatke in izplačila za nadure. Ne vključuje pa izplačila regresa, povračil za prevoz ter prehrano, ki so v Sloveniji pomemben del prejemkov in praviloma davčno ugodneje obravnavani.
