Svet Evropske centralne banke (ECB), ki se tokrat sestaja na Brdu pri Kranju, naj bi po pričakovanjih trgov verjetno znova znižal obrestne mere za območje evra. Če se bodo ta pričakovanja uresničila, bo to že drugo zaporedno znižanje in tretje po spremembi denarne politike junija letos.
V juniju so varuhi evra prvič po septembru 2019 znižali vsaj eno obrestno mero, kar je nakazalo spremembo v smeri denarne politike, ki je bila pred tem več kot dve leti zaostrena. Da bi znižala visoko inflacijo, je ECB med julijem 2022 in oktobrom 2023 desetkrat zapored zvišala obrestne mere, ki so nato ostale nespremenjene še približno osem mesecev.
Na zadnjem zasedanju ECB je po junijskem znižanju sledilo še eno, pri čemer je ECB nekoliko spremenila pristop. Referenčna obrestna mera je postala depozitna mera, torej tista, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah evrskega območja. Ta mera trenutno znaša 3,5 odstotka po dveh znižanjih, še bolj pa so upadle ostale ključne obrestne mere, ki jih svet ECB zdaj prilagaja referenčni.
Trgi pričakujejo, da bo na tokratnem zasedanju sledilo novo znižanje za 0,25 odstotne točke. Temu v prid govorijo tudi zadnje izjave članov ECB. Čeprav obstaja možnost, da bi do naslednjega znižanja prišlo šele decembra, ko bo na voljo več gospodarskih in inflacijskih napovedi, mnogi menijo, da bo ECB raje preventivno ukrepala zaradi negotovih gospodarskih razmer v evrskem območju.
Podatki o inflaciji podpirajo takšno odločitev. Letna inflacija v evrskem območju je septembra po prvi oceni padla na 1,8 odstotka, prvič po juniju 2021 pod ciljno mejo dveh odstotkov. Osnovna inflacija, ki izključuje cene energije in hrane, znaša nekoliko višjih 2,7 odstotka. ECB pričakuje, da se bo inflacija proti koncu leta in v začetku 2025 začasno dvignila, nato pa trajneje zniževala proti cilju do leta 2026.
