Evropski statistični urad Eurostat je v drugi oceni nekoliko navzgor popravil gospodarsko rast v drugem četrtletju letošnjega leta. Medletna rast BDP je v območju evra dosegla 1,5 odstotka (namesto sprva ocenjenih 1,4 odstotka), v celotni EU pa 1,6 odstotka (julija je bila prva ocena 1,5 odstotka). Četrtletni podatki ostajajo nespremenjeni – rast je bila skromnih 0,1 odstotka v območju evra in 0,2 odstotka v EU.
Umirjanje rasti po močni prvi četrtini
Rast je bila v drugem četrtletju občutno nižja kot v prvih treh mesecih leta, ko je gospodarstvo zaradi povečanega izvoza in proizvodnje v pričakovanju višjih carin v ZDA beležilo precej višje stopnje. V prvem četrtletju je namreč območje evra zabeležilo 0,6-odstotno rast, celotna unija pa 0,5-odstotno. Na medletni ravni je bila rast takrat 1,6 oz. 1,7 odstotka.
Slovenija v vrhu po četrtletni rasti
Po 0,7-odstotnem padcu v prvem četrtletju se je slovensko gospodarstvo v obdobju april–junij okrepilo za 0,7 odstotka, kar je ena višjih četrtletnih rasti v EU. Najbolj so v drugem četrtletju napredovale Danska, Hrvaška in Romunija (po 1,2 odstotka), sledile so Bolgarija (0,9 %), Poljska (0,8 %) ter nato Slovenija in Španija (0,7 %).
Na medletni ravni pa je slovenski rezultat bistveno skromnejši: gospodarska rast je znašala le 0,8 odstotka. Povsem na vrhu je ostala Irska z izjemno 18-odstotno rastjo, ki pa je zaradi posebne vloge multinacionalk v tamkajšnjem gospodarstvu pogosto nestanovitna. Med boljšimi so bili še Ciper (3,3 %), Hrvaška (3,2 %), Litva (3,1 %), Poljska (3,0 %) in Španija (2,8 %). Na drugi strani so zabeležili tudi negativne rezultate – Luksemburg je recimo zabeležil 0,2-odstotni padec, na Finskem so beležili stagnacijo, medtem ko je bila rast v Nemčiji in na Madžarskem le 0,2 %, v Avstriji 0,3 % in v Italiji 0,4 %.
Zaposlenost ostaja stabilna
Skupaj z BDP je Eurostat objavil tudi podatke o zaposlenosti. V drugem četrtletju se je število zaposlenih v območju evra in celotni EU povečalo za 0,1 odstotka glede na prvo trimesečje. V prvem četrtletju je bila rast višja (0,2 % v evroobmočju), v EU pa je zaposlenost stagnirala.
V medletni primerjavi se je zaposlenost v območju evra povečala za 0,6 %, v EU pa za 0,4 %. Slovenija izstopa z nekoliko manj ugodno sliko – število zaposlenih se je v drugem četrtletju ohranilo na približno enaki ravni kot v prvem, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bilo 0,4 % nižje.
