Evropska komisija je v najnovejši gospodarski napovedi znižala pričakovano gospodarsko rast za Slovenijo. Za leto 2025 zdaj napoveduje 2,0-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je pol odstotne točke manj od novembrske napovedi. Tudi za leto 2026 je ocena nekoliko nižja – s 2,6 na 2,4 odstotka.
Po lanski 1,6-odstotni rasti slovenskega BDP kljub globalnim negotovostim Komisija za letos še vedno predvideva rahlo okrepitev rasti. K pozitivnim trendom naj bi prispevala predvsem zasebna potrošnja, ki se bo ob rasti zaposlenosti in plač v prihodnjih letih nadaljevala.
Javne investicije ostajajo ključne
Komisija poudarja, da bodo javne naložbe ostale na visoki ravni, predvsem zaradi projektov, financiranih iz evropskega sklada za okrevanje, ter nadaljevanja popoplavne obnove. Zasebne naložbe pa bodo po pričakovanjih občutljivejše na globalne tržne razmere in negotovosti.
Izvoz naj bi letos presegel rast povpraševanja na izvoznih trgih, domače povpraševanje pa bo še naprej eden ključnih gonilnikov rasti tudi v prihodnjem letu.
Neupoštevani statistični podatki presenetili Bruselj
Komisija v tokratni pomladni napovedi še ni upoštevala podatkov Statističnega urada RS o stanju slovenskega gospodarstva v prvem četrtletju 2025, saj so bili ti objavljeni po presečnem datumu (30. april). Po teh podatkih se je BDP Slovenije na letni ravni skrčil za 0,7 %, kar je bilo več kot v katerikoli drugi državi z evrom.
V Bruslju priznavajo, da jih je objava presenetila. Napoved so zato zasnovali na podlagi kratkoročnih kazalnikov, ki so kazali na stabilno dinamiko. Kljub temu pojasnjujejo, da so četrtletna nihanja pri manjših gospodarstvih pogosta, zato trenutna ocena še vedno velja kot relevantna.
Inflacija se bo znižala, a ne drastično
Evropska komisija je tudi inflacijsko napoved popravila navzdol. Za letos pričakuje 2,1-odstotno inflacijo (prej 3,2 %), za leto 2026 pa 1,9 %. Cene energije naj bi se znižale, a se bodo po ocenah zvišale cene hrane in storitev, kar bo omejilo skupni padec inflacije.
Javni dolg se bo zniževal, primanjkljaj pa naraščal
Slovenski javni dolg, ki je lani znašal 67 % BDP, naj bi se letos znižal na 65,5 %, leta 2026 pa na 63,8 %. Po drugi strani pa naj bi se javnofinančni primanjkljaj povečal – z 0,9 % BDP lani na 1,3 % letos in 1,5 % prihodnje leto, predvsem zaradi postopnega uvajanja plačne reforme v javnem sektorju.
