Spremembe zakonodaje o posredovanju delovne sile morajo biti premišljene.
Vlada mora skrbeti, da bodo naša podjetja v tujini konkurenčna
Pomembna dejavnika slovenske gospodarske rasti sta izvoz in domača potrošnja.
V strukturi izvoza dosega izvoz storitev večji presežek kot izvoz blaga. Takšne rezultate lahko dosegamo z izvozom storitev tudi zato, ker mnoga podjetja posredujejo delovno silo v okolja, kjer te izrazito primanjkuje. V Sloveniji je na podlagi direktiv EU o prostem pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala v zadnjih letih namreč zrastlo veliko podjetij, ki so svojo priložnost našla na področju izvoza storitev v države EU, pa tudi širše.
Umeščenost v središču Evrope, velika količina tehničnega in drugega znanja, poznavanje tujih jezikov in pregovorna slovenska prilagodljivost so ta podjetja tekom let pripeljala do pomembnega generatorja slovenske gospodarske rasti in zaposlovalca, saj po nekaterih ocenah zaposlujejo že več kot 50.000 ljudi.
Slovenska podjetja, ki opravljajo storitve v tujini, morajo spoštovati tako domačo kot zakonodajo države, v kateri storitve opravljajo.
V tujini mora slovensko podjetje plačati delavca v skladu z zakonodajo po kraju opravljanja dela, torej morata biti bruto plača slovenskega delavca in na primer lokalnega delavca na istem delovnem mestu enaki (v skladu z veljavnimi kolektivnimi in branžnimi pogodbami). Ker pa imajo članice EU različne lokalne zakonodaje v zvezi z obremenitvijo bruto plače in različno obravnavo raznih dodatkov k plači, posledično prihaja do različnih neto izplačil delavcem. Lokalne zakonodaje predpisujejo, kakšen delež od bruto plače se plačuje za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, višino dohodnine itd.
Trenutna slovenska zakonodaja, ki opredeljuje način obračuna plač napotenih delavcev, velja že nekaj časa in omogoča konkurenčen način izplačila plače napotenim delavcem. Omogoča tudi višje končno neto izplačilo delavcem. Le-to se po eni strani preliva v domačo potrošnjo, kar predstavlja veliko narodno gospodarsko korist, in po drugi strani preko višjih plač zagotavlja višji standard domačega prebivalstva. In to je dobro tako za državo Slovenijo kot za njene prebivalce.
Slovenijo v kratkem čakajo spremembe zakonodaje, povezane s čezmejnim izvajanjem storitev, kot implementacija novih EU direktiv.
V času priprave na spremembe, ki jih mora pripraviti in v sprejem predlagati Vlada RS, je Regijski svet izvajalcev čezmejnih storitev v Štajerski gospodarski zbornici na temelju »Analize pomena izvoza gradbenih in tehničnih storitev ter problematike ureditve napotenih delavcev«, ki so jo pripravili Jože Damijan, vodja projekta, s sodelavcema Črtom Kostevcem in Nejcem Jarmom, danes predstavil najpomembnejše izsledke analize. Predvsem so si zastavljali vprašanja, kaj bi ob potencialni spremembi evropske zakonodaje na področju čezmejne napotitve delavcev pomenila ustavitev ali bistveno zmanjšanje izvoza gradbenih, tehničnih in transportnih pa tudi vseh drugih storitev, ki jih izvajalci čezmejnih storitev izvajajo.
Predvidoma bi imela takšna sprememba poslovnega okolja tako neposredne kot tudi posredne učinke na panoge storitvenega izvoza ter tudi ostale panoge v severovzhodni Sloveniji in ostalih delih države. Omenjena analiza je pokazala, da bi lahko prišlo do občutnejših izgub delovnih mest. Skupno bi po osnovnem scenariju lahko prišlo do izgube dobrih 10 tisoč delovnih mest, po pesimističnem pa še za 3 tisoč delovnih mest več. Vprašanje, ki se postavlja, je, ali se zakonodajalec zaveda vseh posledic, ki bi jih nekritično uvajanje sprememb lahko prineslo. Gre tako za posredne kot tudi neposredne učinke na celotni BDP.
Ob tem so v Štajerski gospodarski zbornici izpostavili, da bi največje breme nosila prav podravska regija, saj je število izvajalcev čezmejnih storitev v regiji veliko.
Velikokrat se s površnim gledanjem in nepoznavanjem problematike podjetja izvajalce čezmejnih storitev obtožuje slabih praks pri zaposlovanju. Pri tem so člani regijskega sveta izpostavili, da posamezne nedovoljene prakse, ki morajo biti predmet obravnav ustreznih organov, nikakor ne bi smele onemogočati podjetij, ki svoje delo opravljajo v skladu z zakonodajo in po vseh predpisanih postopkih. Država Slovenija pa se mora boriti za čim bolj konkurenčno gospodarsko okolje ter spodbujati dejavnosti, ki imajo pozitiven vpliv na gospodarsko rast, večji standard in tudi blaginjo celotnega prebivalstva v Sloveniji in slovenskih podjetij v tujini. Predvsem pa pri tem ne sme podleči vsakemu pritisku posameznih interesnih skupin v Sloveniji ali Evropski uniji.
Več informacij: mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, tel.: 02 220 87 00, e-pošta: info@stajerskagz.si
[av_button_big label=’Regijski sveti ŠGZ so oblika povezovanja strokovnjakinj in strokovnjakov iz podravskih podjetij in drugih regijskih institucij. Gre za obliko aktivnega vključevanja s ciljem zastopanja in uveljavljanja skupnih interesov regijskega gospodarstva ter oblikovanja skupnih stališč pri sprejemanju in spreminjanju zakonodaje. V Regijskem svetu izvajalcev čezmejnih storitev sodeluje 24 podjetij, ki želijo s sodelovanjem in izmenjavo dobrih praks, promocijo stroke in zastopanjem interesov članov pri sprejemanju zakonodaje vplivati na ureditev področja. Predsednik RS je Albert Kekec iz podjetja Dorssen HRM, industrijska montaža, d. o. o.’ description_pos=’below’ link=’manually,http://’ link_target=” icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’ custom_font=’#ffffff’ color=’theme-color’ custom_bg=’#444444′ color_hover=’theme-color’ custom_bg_hover=’#444444′ av_uid=’av-jyxa59′ custom_class=” admin_preview_bg=”][/av_button_big]
