Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice,
o članstvu, podjetniških pobudah, o vlogi podjetnic, o Magni Stayr in o internacionalizaciji poslovanja
Ste po desetih letih zadovoljni z razvojem prostovoljnega članstva v gospodarskih zbornicah, ki je omogočilo tudi nastanek Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ)?
“Spomniti se moramo, da je pred desetimi leti postalo članstvo v GZS fakultativno in da je kar precej članstva, v prepričanju, da gre za »prihranek« zapustilo zbornico. Pri mnogih od teh podjetij opažamo danes težave. Opažamo, da nimajo podpore za svoje težave pri poslovanju, doma ali v tujini, pri navezovanju stikov in odpiranju pravih vrat. Ne glede na razširjenost svetovnega spleta je pomembno, da so informacije o zakonodaji in predpisanih obrazcih zbrani na enem mestu. Kot primer: za podjetja, ki poslujejo v Avstriji smo pripravili priročnik z vsemi potrebnimi obrazci, ki jim pride zelo prav. Vsi vemo, da so v času krize podjetja krčila stroške za denimo kadrovske službe in razvojne oddelke, tako da so ta dela za kadre prevzela računovodstva oziroma za razvoj vodje proizvodnje in ti imajo bistveno premalo informacij. V zbornici se trudimo, da jim jih omogočamo.
Koliko članov imate in kakšna je fluktuacija članstva?
” Če bi rekla, da smo zelo zadovoljni s številom članov zbornice, ne bi bila poštena. Seveda si želimo da bi bilo včlanjeno še veliko več podjetij, ampak tudi s sedanjo situacijo moramo biti zadovoljni in se z aktivnostmi, ki jih vodimo truditi vključiti več podjetij. Situacijo je zelo jasna, mnoga podjetja se vključijo v trenutku, ko začutijo neposredno korist in tudi s tem seveda ni nič narobe. Trenutno imamo 450 članov, ta podjetja predstavljajo 29 % vseh zaposlenih v regiji. V regiji je namreč izredno veliko mikro in majhnih podjetij, velik del registriranih podjetij nima nobenega zaposlenega, v resnici so nedelujoča. Med člani pa so skorajda vse velike družbe v regiji. Res je tudi, da smo v prvih letih več energije namenili vzpostavljanju svetovalnih programov kot pa privabljanju podjetij.”
Tudi ŠGZ je zaposlovalec v regiji, koliko ljudi zaposlujete?
“ŠGZ je z devetimi zaposlenimi največja med regionalnimi zbornicami v Sloveniji. Organiziramo se tako, da vsaj enkrat letno obiščemo naše člane in jim v njihovem poslovnem okolju prisluhnemo.
Eno od takih zahtev je bila tudi zmanjšanje obremenitev podjetij skozi previsoko nadomestilo za stavbno zemljišče podjetij, a so doslej naletela na gluha ušesa …
“Glede na analizo, ki smo jo pripravili, danes podjetja plačujejo veliko več kot bi, če bi veljal zakon o nepremičninskem davku. Predvsem pa javno opozarjamo, da gre za mnogo anomalij, na primer, da je treba plačati enako nadomestilo za kvadratni meter pisarne in proizvodne hale. Ta nadomestila najbolj pestijo kovinsko predelovalno industrijo. Po dobljeni tožbi Dravskih elektrarn Maribor bo mariborska občina morala spremeniti odlok. Preko mestnih svetnikov smo predlagali tudi sodelovanje v komisiji, ki bi določila novo metodologijo za obračunavanje nadomestila za stavbno zemljišče.”
Prizadevate si tudi za večjo vlogo in pomen ženske v podjetništvu …
“Regijski svet poslovnih žensk in podjetnic je zelo aktiven, članice se redno mesečno srečujejo, na nedavni letni konferenci, že 5. po vrsti, je bilo več kot 200 udeleženk in ob tem še preko 40 razstavljalk, izpostavljena pa je bila tema »Vzponi in padci so del uspeha«. V projektu RegioWin sodelujemo s podjetnicami iz Avstrije, namen projekta pa je vzpostavljanje mednarodne podjetniške mreže, s pomočjo katere bo možen razvoj skupnih potencialov podjetnic za čezmejno sodelovanje. V okviru projekta RegioWin smo osmim slovenskim podjetnicam preko partnerjev v Gradcu omogočili enoletni brezplačni najem poslovnih prostorov.
Tudi sicer organiziramo številne seminarje in posvete. Mali hotelirji so želeli čim več informacij s strani inšpektorjev s področja njihovega poslovanje. Povabili smo vse inšpekcije, ki delujejo na področju turizma in gostinstva. Za kadrovsko konferenco, ki bo 10. in 11. novembra zbiramo vprašanja in iščemo odgovore na delovnih inšpekcijah, delovnem sodišču, z odvetniki pa predstavljamo posamezne primere, ki lahko pomagajo ostalim.”
Lobirali ste tudi v primeru položaja DEM v slovenski energetiki, lahko bi rekli, da ne dovolj uspešno, saj je finančni tok, še naprej obrnjen le proti Ljubljani …
“Slovenska energetika živi v svojem svetu, ki postavlja pravila in tudi sedeže. Ti so še vedno v
Ljubljani, a mi z lobiranjem, kot mu pravite, še nismo zaključili. Verjamemo, da si Dravske elektrarne, brez katerih ni razvoja slovenske energetike, zaslužijo bistveno boljšo pozicijo, kot jo imajo danes.”
Aktivni ste bili tudi pri trasiranju naložbene poti Magne, ki je začela graditi prvo fazo svoje greenfield naložbe v Hočah.
“Slovenija potrebuje investicijski potencial, tako domač kot tuji, in neposredne investicije so prava
pot. Za gospodarstvenike ni bilo dileme Magna da ali ne, v podporo tej investiciji smo organizirali
tudi srečanje gospodarstvenikov na mariborskem letališču, kjer smo se javno izrekli za Magno. Verjamemo da bo prihod Magne Steyr vzpodbudil tudi druga podjetja, podizvajalce in dobavitelje, za odpiranje podjetij pri nas. Obetamo si tudi vpliv na izobraževanje potrebnih strokovnih kadrov in višje standarde.”
Po drugi strani pa imajo podjetja v Avstriji kar nekaj problemov, od povečane
administracije do napotenih delavcev …
“Tega problema smo se lotili sistematično v sodelovanju z avstrijskim odvetnikom delovnega prava, s katerim smo pripravili natančne nabor obrazcev in informacij, potrebnih za poslovanje v Avstriji. V regijskem svetu združujemo tudi podjetja, ki opravljajo celotno svojo dejavnost v tujini, zato po zakonodaji zapadejo med podjetja, ki imajo napotene delavce, in bi po zakonu morali petino dejavnosti opravljati tudi v Sloveniji. Skupaj z ministrstvom smo prišli do rešitve da zaposleni v
takih podjetjih niso tipični napoteni delavci, ampak posebna skupina.”
Internacionalizacijo vzpodbujate tudi z organizacijo gospodarskih delegacij, novembra
v Romunijo. Kakšni so izpleni teh poti za gospodarstvo?
“Internacionalizacije teče na dveh ravneh, prvo je sodelovanje z gospodarskimi zbornicami v Banja Luki, Vojvodini, Novem Sadu, Reki, Krapini …, kjer jih lahko prosimo za pomoč ob težavah naših članov, kakor tudi njihovih v Sloveniji. Sodelujemo tudi v državnih gospodarskih delegacijah, kjer izkoriščamo prednosti, ki jih nudi gospodarska diplomacija. Novembrska pot v Romunijo, ki je velik
in pomemben trg, bi lahko bila velika priložnost.”
Kot podpredsednica sodelujete tudi v svetu regije. Kako bo s kohezijskimi sredstvi za
podjetja v vzhodni regiji?
“Kljub temu, da nas lahko lokalna skupnost v svetu preglasi, ker imamo predstavniki
gospodarstva le en glas, smo si prizadevali, da bi več sredstev usmerili v regijsko gospodarstvi
in ne le v infrastrukturo, kar navsezadnje predlagajo tudi na ravni EU. Konkretno lahko podjetja zaprosijo za financiranje izobraževanja za prekvalifikacijo zaposlenih, pogovarjamo se tudi za določene ugodnejše rešitve za podjetja na področju bolniških staležev in tudi sicer bi morala
vzhodna regija počrpati več sredstev.”
Želite si več vpliva na oblikovanje razvojne strategije Podravja?
“Naš cilj je, da skušamo najbolj pomembne interese Podravja spraviti na skupni imenovalec.
Upajmo, da bi tak dokument lahka imeli še pred volitvami prihodnje leto, saj želimo bodoče
kandidate za župane seznaniti s temeljnimi projekti regije.”
Kdaj bo zaključen katalog štajerskega gospodarstva?
“Prvi katalog štajerskega gospodarstva bomo končali do konca leta, v njem bo do 120
prepoznavnih in razvojnih podjetij, ki jih bomo poleg domačega trga, preko gospodarske diplomacije pokazali tudi svetu.”
VIR: Priloga Podravsko podjetje leta 2016, 16.11.2017, Časnik Večer, d.o.o., Srečko Klapš, novinar, komentator Večera
