Osrednji zakon s področja delovnega prava je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki ureja individualna delovna razmerja. Vendar pa so z zakonom postavljeni le temeljni okviri za zaposlovanje, določene specifike pa lahko urejajo kolektivne pogodbe dejavnosti (v nadaljevanju KPD) oziroma njihovi tarifni deli, pri čemer lahko bolj ugodno določijo pravice, ki jih za delavca predpisuje že ZDR-1. KPD je pogodba, ki jo sklenejo sindikati/združenja sindikatov in delodajalci/združenja delodajalcev.
Na veljavnost posamezne KPD za delodajalca mora paziti delodajalec. Ta mora podatek o tem, katere KPD veljajo pri delodajalcu, navesti že v pogodbo o zaposlitvi, saj gre za bistveno sestavino pogodbe. Pri tem je treba opozoriti, da so KPD lahko sklenjene za območje države in za vse delodajalce v panogi ali zgolj za določene delodajalce.
Kako pa delodajalec ugotovi, katera KPD (če sploh katera) ga zavezuje?
- korak: V Poslovnem registru Slovenije preveri, katera je njegova registrirana glavna dejavnost.
- korak: V evidenci KPD, ki jo vodi MDDSZ preveri, katera KPD vključuje šifro njegove (glavne) dejavnosti. Delodajalca lahko zavezuje več KPD. (https://www.gov.si/teme/delovna-razmerja/ pod Evidenca kolektivnih pogodb)
- korak: Preveri, ali ima KPD celotno ali delno razširjeno veljavnost. Če ima celotna KPD razširjeno veljavnost, delodajalca zavezuje. Če pa ima delno razširjeno veljavnost, je treba preveriti, ali jo ima glede dejavnosti, ki jo delodajalec opravlja (kot glavno) in član katerega delodajalskega združenja je.
- korak: Če ugotovi, da ga noben KPD ne zavezuje, mora preveriti, ali je v pogodbi o zaposlitvi z zaposlenimi zapisal, da se ravna po kateri KPD. Če je to zapisano v pogodbo o zaposlitvi, ga zavezuje KPD, kljub temu, da ne opravlja glavne dejavnosti iz področja, ki ga pokriva KPD in kljub temu, da ni član delodajalskega združenja.
- korak: Če delodajalec izstopite iz združenje, ki je podpisnik KPD to nima za posledico takojšnjega prenehanja pravic in obveznosti, ki iz KPD izhajajo. KPD ga kljub izstopu iz združenja na podlagi tretjega odstavka 10. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKolP) obvezuje v celoti še naprej, vendar najdlje eno leto.
- korak: Delodajalca lahko zavezujeta dve kolektivni pogodbi. V tem primeru velja, da mora delodajalec v vsakem konkretnem primeru (na primer odmera letnega dopusta, nedeljsko delo), uporabiti tisto, ki je za delavca ugodnejša.
- korak: V primeru, ko delodajalca ne zavezuje nobena KPD, se svetuje, da pravice delavcev vseeno uredi v svojih splošnih aktih. Zlasti je smiselno definirati plačilo za delo in letni dopust ter druge odsotnosti z dela. Pri tem se lahko pravice urejajo za delavce le ugodneje, kot določa zakon o delovnih razmerjih.
Vir: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP), www.gov.si
Pripravila: Mojca Tominšek, SPOT svetovalka
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.
