SRIP Krožno gospodarstvo že tretje leto zapored izbira najboljše inventivne rešitve s področja krožnega gospodarstva. Namen razpisa je spodbujati razvoj invencij ter posameznikom, podjetjem in raziskovalnim agencijam, ki svoje invencije pripravijo na razpis, omogočiti boljšo prepoznavnost in priznanje za prebojne ideje. Prijavljene invencije preverja in ocenjuje Komisija za inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva, ki jo sestavljajo strokovnjaki z različnih področji.
Komisiji letos predseduje dr. Mojca Loncnar, koordinatorka projektov za trajnostni razvoj v podjetju SIJ Acroni d.o.o. Z njo smo se pogovarjali o pomenu inventivnih rešitev za razvoj krožnega gospodarstva, o delu strokovne komisije in poteku razpisa za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva.
Prevzeli ste vlogo predsednice strokovne komisije, ki bo v okviru razpisa za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva ocenjevala prijavljene rešitve. Kakšna so vaša pričakovanja glede samega procesa ocenjevanja in prijavljenih rešitev?
Ker smo Slovenci narod inženirjev, inovatorjev in pionirjev, verjamem, da smo z razpisom za inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva ponudili slovenskim inovatorjem dodatno promocijo njihovih idej. Danes inovatorji pri razvoju rešitev razmišljajo trajnostno – usmerjeni v zeleni prehod in krožno gospodarstvo. Model krožnega gospodarstva, v katerem se viri ohranjajo, vmesni izdelki ponovno uporabljajo, odpadki pa reciklirajo tako, da izdelki dosegajo svojo maksimalno vrednost, inovatorji uspešno vključujejo v svoje razvojne projekte. Prav je, da njihova prizadevanja tudi nagradimo v obliki priznanj. SRIP KG je prvič objavil razpis leta 2023, za inventivne rešitve iz leta 2022. Lani smo dobili dvakrat več prijav kot leto poprej, kar kaže, da je bil razpis dobro sprejet med slovenskih inovatorji. V letošnjem letu pričakujem vsaj podoben odziv prijaviteljev kot v preteklem letu.
Tudi sami ste dejavni na področju krožnega gospodarstva. Kateri ključni kriteriji bodo v ospredju pri ocenjevanju prijavljenih rešitev? Katere lastnosti po vašem mnenju naredijo inventivno rešitev na tem področju resnično prebojno?
Ocenjevanje prijavljenih rešitev bo potekalo v skladu s pravilnikom o podeljevanju priznanj za inventivne rešitve – invencije na področju krožnega gospodarstva. V prijavi mora biti jasno opisan problem oz. izziv, ki ga invencija rešuje z ocenjenim tržnim potencialom ter nakazano smerjo k inovaciji predlagane rešitve in komercializacije oz. vstopom na trg. Ključno je, da rešitev izkazuje utemeljen doprinos h krožnemu gospodarstvu. K skupni oceni delno prispeva tudi vidik zaščite intelektualne lastnine. Ko inovator razvija svojo rešitev/invencijo, razmišlja v smeri prebojne rešitve, zato je smiselno, da en delček časa nameni tudi področju zaščite invencije.
Kaj naredi inventivno rešitev res prebojno? Razmišljanje nekaj korakov vnaprej. Jasno začrtana smer k inovaciji oziroma opredeljeni koraki doseganja posameznih tehnoloških stopenj razvitosti (TRL7-9) in končna komercializacija rešitve oziroma priprava strategije vstopa na trg (t. i. »go-to-market strategy«). Holističen pristop in jasna vizija poti do komercializacije inovacije omogočata lažje pridobivanje investitorjev ter povečujeta možnosti za uspeh na trgu.
Kako ocenjujete razvojni potencial slovenskega gospodarstva na področju krožnega gospodarstva? Ali vidite zadostne priložnosti in podporo za inovacije v tem segmentu?
Slovenija ima na področju krožnega gospodarstva velik potencial. Pregled preteklih prijav na razpis za najboljše inventivne rešitve na tem področju kaže na široko zastopanost različnih panog in sektorjev. Naj omenim le nekatere: lesna, živilska, kovinska, papirna industrija, farmacija, medicina, industrija polimerov, sektor ravnanja z odpadki in recikliranja, okoljske tehnologije in IKT. Pomembno vlogo imajo tudi inštitucije znanja s področja naravoslovno-tehničnih ved, ki bodisi same ali v sodelovanju z industrijskimi partnerji razvijajo trajnostne rešitve po načelih krožnega gospodarstva.
V zadnjem obdobju opažam pozitiven trend rasti podpora v obliki nepovratnih sredstev za zeleni prehod in digitalno preobrazbo gospodarstva. Naj omenim le Načrt za okrevanje in odpornost (NOO), v okviru katerega Slovenija del evropskih sredstev za okrevanje in odpornost usmerja v zeleni prehod, digitalno preobrazbo, podporo gospodarstvu in raziskavam in razvoju. Za ohranitev kontinuitete pa bi bilo potrebno zagotoviti sistemske vire financiranja zelenega in digitalnega prehoda tudi po letu 2026, ko se bo zaključil Instrument NextGenerationEU (NOO).
Kaj bi po vašem mnenju podjetja potrebovala za hitrejši razvoj in uspešno implementacijo novih inventivnih rešitev v prakso? Kateri so ključni dejavniki – od zakonodajnih okvirjev do finančnih in poslovnih spodbud?
V procesu razvoja industrijskih inovacij je splošno znana vrzel, t. i. »dolina smrti«, to je obdobje med laboratorijskim prototipom in tržno zrelim produktom, ki zahteva znatna finančna sredstva in strokovno podporo. Strinjam se z mnenjem, ki je bilo v medijih že večkrat izpostavljeno, da bi v Sloveniji s sistemsko urejenim financiranjem najbolj tveganih razvojnih faz inovacij (razvoj od patenta (TRL4) do prototipa (TRL6)) pripomogli k uspešnejši implementaciji novih inventivnih rešitev v prakso. V gospodarstvu, industriji, pogosto opažam, da so nepovratna sredstva za gospodarske družbe za premostitev “doline smrti” (do ravni TRL7) pretežno vezana na klasično sofinanciranje razvojnih stroškov, investicije v izdelavo/postavitev prototipa pa so izključene iz tovrstnih shem sofinanciranja. To predstavlja oviro predvsem pri tehnoloških inovacijah na področju zelenega prehoda, saj podjetja največji delež lastnih vlaganj vložijo v komercializacijo že razvitih prototipov (od ravni TRL7) in se brez dodatnih virov financiranja redkeje odločajo za lastna vlaganja v postavitev prototipov s področja zelenih tehnologij.
V družbi SIJ Acroni imate bogate izkušnje z inovacijami. Kako se v vaši družbi lotevate razvoja novih rešitev? Katere prakse bi priporočili mladim podjetjem, raziskovalnim institucijam in posameznikom, ki se želijo uveljaviti na tem področju?
V Skupini SIJ spodbujamo inovativnost na sistemski ravni, kar pripomore k ustvarjanju inovacijske klime v vseh družbah znotraj skupine. Zaposleni lahko svoje ideje prispevajo prek enotne aplikacije v okviru kampanje “Imam idejo”, katere slogan je: »Imam idejo. Vsaka šteje, prebijmo meje.« Vsako leto izmed prejetih predlogov izberemo zmagovalno ekipo, ki je prispevala »Naj tehnično izboljšavo«, podelimo priznanje za »Naj koristni predlog« in priznanje za »Naj Iskrico«. V SIJ Acroni smo lansko leto že drugič izvedli interno Tehnološko konferenco, kjer zbiramo, ocenjujemo in razvijamo inovativne predloge ter če so pogoji ustrezni, implementiramo najboljše rešitve.
Pri tem so valilnice inovacij naši razvojni oddelki, kjer sodelovanje med timom, proizvodnjo in drugimi službami podjetja ter povezovanje z raziskovalnimi institucijami omogočajo stalno izboljševanje. Rezultati tega sodelovanja so vidni tudi v številnih priznanjih na nacionalni ravni. Na razpisu GZS za najboljše inovacije v preteklem letu smo prejeli štiri priznanja: dve zlati, eno srebrno in eno bronasto, naša inovacija za vodikove gorivne celice pa je bila nagrajena z zlatim nacionalnim priznanjem.
Mladim podjetjem, raziskovalnim institucijam in posameznikom, ki se želijo uveljaviti na tem področju priporočam, da poleg razvojno-tehničnega razvoja izdelka/storitve – ki je osnova vsake inovacije – hkrati oblikujejo tudi poslovni model za vstop inovacije na trg.
Katere panoge oziroma sektorji po vašem mnenju trenutno najbolj potrebujejo inventivne rešitve za uspešen prehod v krožno gospodarstvo? Kako je ta prehod prisoten v vaši industriji?
Prehod v krožno gospodarstvo je pomemben za vse panoge, saj trajnost postaja osrednji cilj vsakega poslovnega modela. V družbah Skupine SIJ že vrsto let delujemo po načelih krožnega gospodarstva in z zapiranjem snovnih krogov povečujemo delež reciklaže. Kar 97 % naših industrijskih odpadkov se ponovno uporabi, reciklira ali izkoristi na drug način. Naše jeklarne sodijo med najsodobnejše reciklažne jeklarne, ki zaradi izbrane tehnološke poti dosegajo najnižji možni ogljični odtis. V Skupini SIJ jeklarske odpadke obravnavamo kot stranske proizvode, ki jih predelamo v nove izdelke. Podatke o nastanku in ravnanju z industrijskimi odpadki skrbno vodimo v centralni bazi, dolgoročno pa si prizadevamo za nično stopnjo odlaganja odpadkov na deponije. Načela krožnega gospodarstva vključujemo tudi v družbeno odgovorne projekte, kot je projekt izgradnja grbinastih poligonov. Pri tem za oblikovanje grbin, zavojev in ureditev drenaže uporabljamo jeklarsko žlindro, ki smo jo v SIJ Acroniju certificirali kot stranski proizvod jeklarske industrije.
Naša trajnostna naravnanost je bila potrjena aprila 2024 s pridobitvijo certifikata ResponsibleSteel , kar nas umešča med najbolj odgovorne in trajnostne proizvajalce jekla na svetu.
Kako ocenjujete pomen razpisa, ki ga organizira SRIP Krožno gospodarstvo? Kakšno vlogo ima pri spodbujanju inovacij in krožnega gospodarstva v Sloveniji?
Tovrsten razpis je izjemno dobrodošel, saj prijavitelji svoje inovativne krožno naravnane rešitve predstavijo širši javnosti. Naj omenim, da je na spletni strani SRIP KG dostopen pregled vseh podeljenih priznanj z opisi invencij. Namen teh objav je med drugim vzbuditi zanimanje drugih podjetij, ki razvijajo podobne rešitve, ter spodbuditi razvojno sodelovanje, ki lahko vodi do inovacij in uspešnega vstopa na trg. Podjetja, ki razmišljajo o vključitvi načel krožnega gospodarstva v svoj poslovni model, s pregledom dosedanjih priznanj dobijo pogled kako se druga podjetja soočajo s tem področjem. Samostojni inovatorji lahko vzbudijo zanimanje potencialnih investitorjev.
Razpis je pomemben kamenček k mozaiku spodbujanja inovacij na področju krožnega gospodarstva v Sloveniji.
Komu bi še posebej priporočili prijavo na razpis in zakaj?
Vsem inovatorjem, ki pri razvoju svojih rešitev sledijo načelom krožnega gospodarstva. To pomeni zmanjševanje vpliva izkoriščanja naravnih virov z usmerjanjem v ponovno uporabo, recikliranje in popravilo izdelkov. Manjša poraba surovin prinaša tudi manj izpustov. S tako zasnovanim konceptom ne le zapiramo snovne zanke, temveč hkrati varujemo naravno okolje.
Svoje inventivne rešitve lahko na Razpis za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva za leto 2024 prijavijo tako posamezni raziskovalci kot podjetja in raziskovalne institucije, in sicer vse do 11. februarja 2025. Razpisna dokumentacija in prijavnica sta dostopni na tej povezavi: https://srip-krozno-gospodarstvo.si/srip-krozno-gospodarstvo/razpis-za-inventivne-resitve-na-podrocju-kroznega-gospodarstva/
Razpis tudi letos podpirata Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Operacija SRIP – Krožno gospodarstvo je delno financiran s strani Evropske unije, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja pa se v okviru Prednostne naložbe »Inovacijska družba znanja« in specifičnega cilja RSO1.1 »Razvoj in izboljšanje raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij«.
