Na današnjem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju so gospodarstveniki predstavili 10 ključnih ukrepov za zagotavljanje energetske, prehranske in kibernetske varnosti. Med njimi so izpostavili samooskrbo z električno energijo in konkurenčne cene za gospodarstvo, zaščito kmetijskih zemljišč ter uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v šole. Dogodek, ki ga tradicionalno organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), je opozoril na nujnost hitrega ukrepanja v luči trenutnih gospodarskih razmer.
Ob koncu vrha je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal deklaracijo s predlaganimi ukrepi simbolično predala podpredsednici vlade Tanji Fajon, z željo, da vlada čim prej določi sogovorce za implementacijo teh ukrepov.
Energetska varnost: Strateški cilji za prihodnost
Za izboljšanje energetske varnosti so gospodarstveniki predlagali:
zagotovitev samooskrbe z električno energijo in konkurenčne cene za gospodarstvo,
oblikovanje optimalne strategije za slovensko energetiko do leta 2050,
prenovo nacionalnega energetskega in podnebnega načrta do leta 2030,
vzpostavitev konkurenčnega davčnega okolja ter zmanjšanje administrativnih ovir,
pripravo 10-letne strategije industrijske in tehnološke politike Slovenije.
Na okrogli mizi sta gospodarski minister Matjaž Han in strokovnjak za energetiko Martin Novšak poudarila, da je za prihodnost ključna kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov, medtem ko je novinar Ali Žerdin opozoril na potencial malih modularnih reaktorjev, ki jih razvijajo v tujini.
Prehranska varnost: Zaščita kmetijskih zemljišč in dolgoročne strategije
Za povečanje prehranske varnosti gospodarstveniki predlagajo:
pripravo dolgoročne strategije prehranske varnosti,
zaščito kmetijskih zemljišč z omejitvijo pozidav in preprečevanjem zaraščanja,
zagotovitev ključnih surovin, ki jih Slovenija ne proizvaja,
izgradnjo ustrezne infrastrukture za stabilno preskrbo s hrano.
Toni Balažič, predsednik uprave Panvita, je opozoril, da politične rešitve pogosto ignorirajo strokovne predloge, zato bi bilo treba izboljšati sodelovanje v preskrbovalnih verigah.
Kibernetska varnost: Krepitev odpornosti in znanja
Na področju kibernetske varnosti so bili predlagani naslednji ukrepi:
uvedba obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole,
vzpostavitev in širitev specializiranih študijskih programov za kibernetsko varnost do leta 2028,
finančne spodbude za mala in srednje velika podjetja za izboljšanje kibernetske zaščite v obdobju 2025–2027,
vzpostavitev nacionalnega kompetenčnega centra za kibernetsko varnost že v letu 2024.
Beno Ceglar, generalni direktor podjetja NIL, je opozoril na potrebo po privabljanju tujih strokovnjakov ter ohranjanju domačih IKT-kadrov. Obenem je izpostavil pomembnost vzpostavitve varne infrastrukture in rednega testiranja odpornosti podjetij na kibernetske grožnje.
Vrh gospodarstva je izpostavil pomen sodelovanja med gospodarstvom in vlado pri iskanju rešitev za trenutne in prihodnje izzive. Predlagani ukrepi so usmerjeni v dolgoročno izboljšanje konkurenčnosti in varnosti slovenskega gospodarstva. Gospodarstveniki pričakujejo hitro odzivnost vlade ter določitev sogovornikov, ki bodo omogočili njihovo uresničitev.
