Do konca novembra je državni proračun zabeležil 396 milijonov evrov primanjkljaja, a brez neposrednih učinkov interventnih ukrepov bi izkazoval presežek. Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo proračunski primanjkljaj v letu 2024 dosegel 1,4 milijarde evrov. Fiskalni svet opozarja, da bi lahko ob koncu leta ponovno prišlo do neracionalne porabe sredstev.
Proračunski prihodki so v prvih enajstih mesecih leta 2023 znašali 12,9 milijarde evrov, kar je 11,1 % več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za 2,9 %, na skupno 13,3 milijarde evrov. Brez upoštevanja interventnih ukrepov bi rast prihodkov dosegla 9,4 %, predvsem zaradi višjih prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb in dohodnine.
K višjim prihodkom od dohodnine so prispevale rast sredstev za zaposlene, pa tudi neusklajenost davčnih olajšav z inflacijo.
Rast odhodkov brez interventnih ukrepov je bila 9,3-odstotna. K temu so največ prispevali:
- Transferji v pokojninsko blagajno zaradi redne uskladitve pokojnin,
- Vplačila v proračunske sklade,
- Višji stroški dela,
- Transferji posameznikom in gospodinjstvom.
Interventni ukrepi v številkah
Do novembra 2023 je bilo za odpravo posledic poplav izplačanih 354 milijonov evrov, največ za vzdrževanje vodotokov in subvencije podjetjem. Za ublažitev posledic draginje je bilo namenjenih 126 milijonov evrov, predvsem za nadomestila dobaviteljem električne energije in plina. Ukrepi, povezani s covidom-19, so letos zahtevali 16 milijonov evrov, pretežno za cepiva in cepljenje.
Fiskalni svet ostaja previden, kljub temu da je Evropska komisija potrdila srednjeročni strukturni fiskalni načrt za obdobje 2025–2028. Opozarja na tveganja, povezana z: uvedbo novega plačnega sistema v javnem sektorju, dolgotrajno oskrbo, zdravstveno reformo, neizvedbo načrtovanih investicijskih projektov.
Fiskalni svet opozarja, da bi lahko dejanska rast neto izdatkov presegla dovoljeno raven, kar bi ogrozilo skladnost z evropskimi proračunskimi pravili.
