#PKP3 – Odgovori na najpogostejša vprašanja (1.6.2020)

MEGA KORONA ZAKON – ODGOVORI NA NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA
Share on facebook
Share on twitter
Share on pinterest
Share on linkedin

Odgovori na vprašanja so pripravljeni na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), objavljenega v Uradnem listu RS 30.5.2020.
Odgovore so pripravile samostojne svetovalke v Pravni službi GZS Metka Penko Natlačen, Urška Sojč, Cvetka Furlan, Andreja Kos in Lea Wildmann.

Odgovori so bili pripravljeni dne 1.6. 2020 na podlagi razpoložljivih informacij in splošno veljavnih predpisov ter na podlagi najboljšega znanja in osebne presoje pripravljavcev. Odgovori so splošne, informativne in nezavezujoče narave ter ne predstavljajo pravnega nasveta za ravnanje subjektov v konkretnem primeru, niti uradne razlage zakona. Pravna služba GZS ne prevzema nobene odgovornosti za ravnanje posameznih uporabnikov na podlagi informativnih odgovorov. Ugotovitve, predstavljene v odgovorih, v nobenem primeru ne pomenijo meritorne odločitve v posamezni zadevi, ali da organ, ki je pristojen za presojo zadeve, ne bi mogel odločiti drugače.

Bistvena razlika je pri višini delnega povračila izplačanega nadomestila plače.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela (in ne več z višino povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji). V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80 % vrednosti izplačanega nadomestila plače, zato delodajalec krije preostalo višino povračila do 20 % nadomestila plače in prispevkov.

Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena tega zakona vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa.

Delodajalec vlogi priloži:

– dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena tega zakona,

– podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja iz drugega odstavka 18. člena tega zakona,

– soglasje za objavo podatkov iz 20. člena tega zakona.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje o vlogi odloči s sklepom v 15 dneh od prejema vloge. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Delodajalec na podlagi sklepa z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje sklene pogodbo o subvencioniranju, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank. Pogodba mora zlasti vsebovati predmet, višino, način izplačila subvencije, pogoje in način vračila subvencije, čas prejemanja subvencije, spremljanje, poročanje, sankcije za kršitve ter nadzor nad izvajanjem.

Subvencija se delodajalcu izplačuje mesečno, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe z Zavodom RS za zaposlovanje.

 Delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom prejme :

– plačilo za delo za čas, ko dejansko dela,

– za čas do polnega delovnega časa, ko ne dela, pa nadomestilo plače, kot je določeno s 138. členom ZDR-1 za čakanje na delo (80% osnove).

Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela v primerih, določenih z ZDR-1, ima mesečno pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za višino nadomestila plače se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, kot če bi delal polni delovni čas.

Subvencija, ki jo prejme delodajalec, znaša:

– 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,

– 336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,

– 224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,

– 112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.

Če je delavec odstoten z dela, se subvencija sorazmerno zmanjša.

Pravico do subvencije lahko uveljavlja delodajalec, ki:

– je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in

– po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.

Po izrecni določbi 14. člena zakona delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene z zakonom. Status delavca in delovnega razmerja se ne spremeni.

V skladu z zakonom ima delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom:

  • pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela,
  • za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga,
  • pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu,
  • obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.

Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. Z njim odredi obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa, čas (obdobje) trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače za del delovnega časa, ko delavec ne dela.

Pripravila Pravna služba GZS, 1.6.2020

Vir: https://www.gzs.si/koronavirus/vsebina/Delovna-zakonodaja/Va%C5%A1a-vpra%C5%A1anja-in-odgovori#109338767-ali-ima-delavec-v-skrajanem-polnem-delovnem-asu-tudi-ustrezen-dele-delovnopravnih-pravic