Kaj prinaša Zakon o interventnih ukrepih sars-cov-2 ZIUOOPE

ŠGZ Odprto pismo poslankam in poslancem Državnega zbora RS
Share on facebook
Share on twitter
Share on pinterest
Share on linkedin

Državni zbor RS je pozno zvečer sprejel t.im. tretji protikoronski zakon, tj. ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC EPIDEMIJE SARS-COV-2 (ZIUOOPE). Zakon bo v Uradnem listu RS objavljen predvidoma jutri, v soboto, 30. maja. Uporabljati naj bi se začel s 1. junijem, ne glede na datum objave.

Zakon prinaša nove začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije nalezljive bolezni covid-19 ter podaljšuje nekatere dosedanje.

Bistvena ukrepa sta:

  • delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa in
  • ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

Glede na to, da je bil zakon sprejet tik pred začetkom svoje veljavnosti, vam v nadaljevanju posredujemo najpomembnejše informacije o ključnih ukrepih, ki jih boste lahko koristili. Sprejet je namreč amandma, ki podaljšuje ukrep povračila nadomestila čakanja na delo za en mesec za vse dejavnosti, ne zgolj za turizem in gostinstvo, kot je bilo v zadnjih dneh napovedano.

Možna bo kombinacija obeh ukrepov, tako povračilo nadomestila čakanja na delo kot skrajšani delovni čas pri istem delodajalcu.

Delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa

Delodajalec bo lahko delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru začasne nemožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, začasno odredil delo s skrajšanim delovnim časom, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (od 20 do 35 ur na teden), v preostalem deležu do polnega delovnega časa pa delavca hkrati delno napotil na začasno čakanje na delo.

Pravico do subvencije po tem zakonu lahko uveljavlja delodajalec, ki:

  • je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
    po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

Delodajalec bo lahko delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru začasne nemožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, začasno odredil delo s skrajšanim delovnim časom, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (od 20 do 35 ur na teden), v preostalem deležu do polnega delovnega časa pa delavca hkrati delno napotil na začasno čakanje na delo.

Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Delodajalec uveljavlja subvencijo mesečno za pretekli mesec, dokler izpolnjuje pogoje. Izpolnjevanje pogojev delodajalec dokazuje z vsakokratno pisno izjavo.

Subvencija za ohranitev zaposlitve znaša:

  • 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
  • 336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
  • 224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko.
  • 112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.

Ta ukrep bo delodajalec lahko izkoristil od 1.6.2020 najkasneje do 31.12.2020.

Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa v skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela, prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki jih zavod zagotavlja prijavljenim iskalcem zaposlitve.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Povračilo izplačanega nadomestila plače bo lahko uveljavljal vsak delodajalec v RS, razen:

  • neposredni ali posrednik uporabnik proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU.

Višina delnega povračila nadomestila plače se izplača v višini 80 % nadomestila plače oziroma ne manj kot minimalna plača, a ne več kot višina najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. Ta znesek zajema tudi prispevke za vsa socialna zavarovanja.

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

Delavec lahko prejema nadomestilo najdlje do 30. 6. 2020.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu.

Drugi ukrepi po ZIUOOPE

  • Bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju domače potrošnje turizma
  • Finančne spodbude na podlagi programa finančnih spodbud covid-19 podjetij preko javnih skladov
  • Dvig višine ocenjene vrednosti za javno naročanje gradenj
  • Zagotovitev finančnih sredstev SID banki za namen financiranja gospodarskih subjektov na področju cestnih prevozov
  • Pomoč izvajalcem javnih prevozov
  • Ukrepi s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane
  • Zvišanje subvencije plače za invalide

Več o drugih ukrepih po ZIUOOPE

Informacija je bila pripravljena na podlagi zadnjih javno dostopnih informacij in ni pripravljena na podlagi uradno objavljenega čistopisa zakona.

Vir: https://www.gzs.si/Novice/ArticleID/75832/sprejet-je-pkp3-kaj-prinasa