V aktualni raziskavi Slovenski podjetniški observatorij ugotavljamo značilnosti digitalizacije slovenskih podjetij in analiziramo demografijo slovenskega gospodarstva. Digitalizacija kot eno izmed prioritetnih področij razvoja tako v EU kot v Sloveniji potrebuje celovito podporo pri implementaciji, kar se še posebej nanaša na mala in srednje velika podjetja. Le-ta namreč sama ne morejo preseči deficita resursov, ki se nanašajo predvsem na finančne vire in pomanjkanje zaposlenih z ustreznimi znanji. Podporno okolje za podjetništvo bo tudi v prihodnje imelo ključno vlogo kot pospeševalec in podpornik podjetij pri digitalizaciji.
V okviru raziskovalnega projekta Slovenski podjetniški observatorij je izšla znanstvena monografija z naslovom Podjetniška demografija in značilnosti digitalizacije malih in srednje velikih podjetij: Slovenski podjetniški observatorij 2021, ki jo je pripravil raziskovalni tim Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru ob podpori Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT).
Slovenski podjetniški observatorij 2021 sestavljata dva dela: analiza demografije slovenskih podjetij in raziskava problematike digitalizacije malih in srednje velikih podjetij. V prvem delu smo podrobno analizirali gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji, in sicer za leto 2020 ter primerjali ključne podatke med Slovenijo in EU-28 oziroma posameznimi članicami v dejavnosti industrije, gradbeništva, trgovine in storitev. Leta 2020 je bilo v Sloveniji 118.959 podjetij ali 0,8 % manj kot leta 2019. Za 2,2 % se je povečalo le število podjetij, ki ne zaposlujejo nobenega delavca (to so gospodarske družbe z nič zaposlenimi). Najbolj se je zmanjšalo število velikih podjetij (za 14 ali 5,9 %). Številčno je bilo največ mikro podjetij z 1–9 zaposlenimi (72,9 %), najmanj pa velikih podjetij (0,2 %).
V Sloveniji je bila v letu 2020 skoraj ena petina (19,4 %) vseh podjetij v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Drugi največji delež podjetij je bil v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (15,8 %). Na tretjem mestu je bilo gradbeništvo s 14,6 % deležem.
Prof. dr. Dijana Močnik pojasnjuje: »Ustvarjeni prihodek poslovanja slovenskega gospodarstva je leta 2020 znašal 100,9 milijarde evrov, kar je bilo za 5,9 % manj kot leta 2019. Več kot 40 % te vrednosti (40,5 milijarde evrov) so predstavljali čisti prihodki od prodaje na tujem trgu, ki so bili v primerjavi z letom 2019 manjši za 7,2 %. Prihodek poslovanja se je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšal v skoraj vseh dejavnostih.« Prihodki poslovanja so se v letu 2020 glede na leto 2019 najbolj zmanjšali v obalno-kraški regiji (za 15,1 %). Največji delež k ustvarjenemu prihodku poslovanja je v letu 2020 prispevala osrednjeslovenska regija (45,3 %), druga je bila savinjska (10,7 %) in na tretjem mestu podravska regija (9,8 %). Najmanjši delež v ustvarjenem prihodku v letu 2020 je imela zasavska regija (1 %).
Vsa slovenska podjetja so v letu 2020 zaposlovala 554.788 ljudi (vključno s 35.666 samozaposlenimi samostojnimi podjetniki), kar je bilo 45.833 ljudi ali 7,6 % manj kot leta 2019. Največ ljudi so zaposlovala velika podjetja (30,2 % oziroma 5,9 % manj kot leta 2019). Število zaposlenih v letu 2020 se je glede na leto 2019 zmanjšalo v trinajstih in povečalo v šestih od 19 dejavnosti. Največji porast števila zaposlenih je bil v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (4,9 %), največji upad (9,3 %) pa v finančnih in zavarovalniških dejavnostih.
Leta 2020 je bilo v slovenskem gospodarstvu po tekočih cenah ustvarjenih 27 milijard evrov dodane vrednosti. Največji delež dodane vrednosti so ustvarila velika podjetja (35,5 %). Največ dodane vrednosti so ustvarile predelovalne dejavnosti (35,2 %). Velika podjetja so ustvarila najvišjo dodano vrednost na zaposlenega, ki je presegala slovensko povprečje (48.642 evrov) v letu 2020 za 17 % in se je v primerjavi z letom 2019 povečala za 4,2 %. Najmanj produktivna je bila v povprečju zaposlena oseba v mikro podjetju z 1–9 zaposlenimi, ki je ustvarila 39.325 evrov dodane vrednosti ali skoraj eno petino manj od slovenskega povprečja. Gospodarska aktivnost v letu 2020 se je najbolj zmanjšala v dejavnostih, katerih delovanje je moralo biti občasno ustavljeno. Posledice pandemije bi bile še precej slabše, če ne bi intervenirala država in pomagala gospodarstvu. K blažjim posledicam so prispevali tudi ugodni gospodarski rezultati v zadnjih letih. Dejanske gospodarske razsežnosti posledice pandemije se bodo pokazale v nadaljnjih letih, ko bodo prenehale pomoči in bo moralo gospodarstvo ponovno delovati zgolj z lastnimi viri in sposobnostmi ustvarjalnega dela, inovativnosti in podjetnosti.
V drugem delu podajamo pregled značilnosti procesa digitalizacije, njegovega vpliva na mala in srednje velika podjetja ter značilnosti digitalnih strategij za podjetja in strateške podpore digitalizaciji na ravni Evropske unije in Slovenije ter pregled uvrstitve Slovenije na različnih lestvicah, ki merijo digitalno razvitost gospodarstev. V nadaljevanju pa podajamo pregled empiričnih ugotovitev o digitalizaciji malih in srednje velikih podjetij in rezultate analize stanja digitalizacije podjetij v Sloveniji.
Prof. dr. Miroslav Rebernik pojasnjuje: »Poslovanje je že pred kovidno krizo postajalo vse bolj odvisno od razumevanja in uporabe sodobnih poslovnih modelov, ki učinkovito izrabljajo prednosti digitalizacije, kriza pa je te procese digitalne transformacije izrazito pospešila. Vendar pa nimajo vsa podjetja potrebnih zmogljivosti za izvedbo te transformacije. Manjša kot so podjetja, manjša je verjetnost, da bodo sprejela nove digitalne prakse, in večja je verjetnost, da bodo omejila njihovo uporabo na osnovne tehnologije.« Zato kljub pomembnim prednostim, ki jih prinaša digitalizacija, majhnost podjetja predstavlja veliko oviro za digitalizacijo in posledično majhna podjetja zaostajajo v digitalni transformaciji v primerjavi z velikimi podjetji.
Ivona Huđek, mag., mlada raziskovalka na EPF dodaja: »Digitalizacija predstavlja trend, ki bo v naslednjih desetletjih doživel izjemen zagon. Prav zato Evropska unija in Slovenija prenavljata strateški okvir, ki bo tak razvoj omogočil. V Sloveniji smo v letu 2022 sprejeli tudi novo Strategijo digitalne transformacije gospodarstva, ki predstavlja osnovni strateški dokument za digitalni razvoj Slovenije v naslednjem desetletju.« Tako na primer Indeks digitalnega gospodarstva in družbe DESI Slovenijo uvršča na 13. mesto med državami članicami EU in izkazuje skupno oceno 52,8 (povprečje EU je 50,7). Prav izboljšanje uvrstitve na indeksu DESI je ključni cilj Slovenije v naslednjem desetletju.
Raziskava, ki smo jo izvedli tako med podjetji kot med podpornim okoljem kaže, da podjetja v Sloveniji uporabljajo predvsem enostavnejše digitalne tehnološke rešitve in orodja, zahtevnejša, kompleksna ali novejša pa bistveno manj. Tako prevladujejo implementacija in uporaba spletnih strani, orodij za podporo timskemu delu in programske rešitve za brezpapirno poslovanje. Šele nato sledijo digitalizacija poslovnih procesov, internet stvari, celovite programske rešitve za podporo strankam, 3Dtisk in veriženje blokov.
Mikro, mala in srednje velika podjetja so tista, ki imajo pri prehodu v digitalizacijo več težav v primerjavi z velikimi podjetji. Težave, s katerimi se soočajo, so večplastne, od pomanjkanja finančnih virov in ustreznega znanja, do težav pri implementaciji ter vzdrževanju tehnoloških in digitalnih rešitev. Teh ovir MSP ne morejo premagati sama, zato potrebujejo ustrezno podporo podjetniškega ekosistema in politik. Na osnovi raziskave med MSP ugotavljamo, da sta splošna informiranost in poznavanje strateškega okvirja za digitalizacijo v Sloveniji relativno slaba, saj kar 40 % anketiranih podjetij le-tega ne pozna, med tistimi, ki ga poznajo, pa 16 % meni, da je zelo učinkovit, 43 % pa, da je učinkovit le delno ali pa sploh ne.
Za celovito implementiranje digitalizacije je v podjetju potrebno opredeliti digitalno strategijo. Naša raziskava je pokazala, da ima 39 % mikro podjetij, 43 % malih, 43 % srednje velikih ter 54 % velikih podjetij le-to tudi opredeljeno. Spodbuden je podatek, da ima večina med njimi v strategijo vključena vsa ključna področja, kar kaže na celovitost digitalnih strategij v podjetjih. K temu je zagotovo prispevalo tudi podporno okolje s svojimi ukrepi, med katere spada tudi vavčer za razvoj digitalne strategije.
Vodja raziskave Slovenski podjetniški observatorij, prof. dr. Barbara Bradač Hojnik izpostavlja: »Podjetja so v naši izvedeni raziskavi izpostavila predvsem finančne težave pri digitalizaciji in pomanjkanje zaposlenih z ustreznimi znanji. MSP sama ne bodo zmogla preseči tovrstnih težav, zato je na teh področjih nujno potrebna podpora podjetniškega ekosistema z ustreznimi ukrepi. Na eni strani so to finančni ukrepi, na drugi pa omogočanje dostopa do ustreznih novih znanj obstoječih zaposlenih kot tudi mladih, ki se bodo šele vključili na trg dela.«
Glede na rezultate raziskave ugotavljamo, da bo na področju digitalizacije naloga podpornega okolja predvsem za MSP večplastna. Ta podjetja po eni strani niti nimajo dovolj informacij o digitalizaciji kot osnovi za njeno uspešno implementacijo v podjetje. Hkrati jim primanjkuje finančnih sredstev, zaznavajo deficit znanj in izražajo težave z implementacijo. Ob tem pa po uvedbi različnih rešitev sledi še njihovo vzdrževanje in nadgrajevanje, kar predstavlja dodatno oviro, ki se je morda MSP na začetku sploh ne zavedajo.
Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ugotavlja: »Raziskava Slovenski podjetniški observatorij predstavlja za ministrstvo že vrsto let pomemben vir informacij glede dogajanja na področju slovenskih mikro, malih in srednje velikih podjetij, tako njihove demografije kot tudi aktualnih vsebin, tokrat digitalizacije. Dognanja raziskav nam pomagajo še bolje razumeti aktualna, pogosto tudi »problematična« področja poslovanja podjetij in s pomočjo njihovih ugotovitev in priporočil nam dajejo tudi usmeritve kakšne ukrepe bi bilo smiselno sprejeti ali pa kako bi bilo smiselno spremeniti že obstoječe ukrepe, da bodo le-ti usmerjeni v dejanske potrebe podjetij.«
Raziskavo Slovenski podjetniški observatorij, ki že vse od leta 2000 kontinuirano spremlja stanje slovenskih podjetij in podaja sliko slovenskega podjetništva, je v letu 2021 financiralo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo preko Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT) ter Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.
Publikacija je brezplačno dostopna na: http://ipmmp.um.si/slovenskipodjetniski-observatorij/spo-monografije/
Podrobnejše informacije lahko prejmete pri:
Prof. dr. Miroslav Rebernik
Prof. dr. Barbara Bradač Hojnik
(urednika)
Univerza v Mariboru
Ekonomsko-poslovna fakulteta
Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij
Tel: 02/ 22 90 256
e-mail: barbara.bradac@um.si ali
miroslav.rebernik@um.si
Prof. dr. Dijana Močnik
(demografska analiza podjetij)
e-mail: dijana.mocnik@um.si
Prof. dr. Barbara Bradač Hojnik
Ivona Huđek, mag.
(digitalizacija podjetij)
e-mail: barbara.bradac@um.si
e-mail: ivona.hudjek1@um.si
