Inflacija v Sloveniji je julija dosegla 2,8 odstotka na letni ravni, kar je občutno več kot mesec prej (2,2 %) in precej nad lansko julijsko rastjo cen (1,3 %). Julijska mesečna rast cen je bila 0,5-odstotna. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so bile ključne gonilne sile tokratne inflacije višje cene hrane in storitev.
Največji prispevek k letni inflaciji je imela skupina hrana in brezalkoholne pijače, kjer so se cene dvignile za 7,7 odstotka in k skupni inflaciji prispevale kar 1,4 odstotne točke. Rast cen v restavracijah in hotelih je zabeležila 5,6-odstotni porast, kar je k inflaciji prispevalo dodatne 0,4 odstotne točke.
Med večjimi prispevki k rasti cen so tudi:
-
Rekreacija in kultura (+3,0 %), prispevek: 0,3 odstotne točke
-
Zdravstvo (+4,3 %), prispevek: 0,2 odstotne točke
-
Alkoholne pijače in tobak (+4,0 %), prispevek: 0,2 odstotne točke
Na ravni potrošniških skupin so se storitve podražile za 3,0 odstotka, blago pa za 2,7 odstotka, kar kaže na širši pritisk rasti cen v storitvenem sektorju.
Harmonizirani indeks in razkorak z evrskim povprečjem
Inflacija, merjena po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICP), je v Sloveniji julija znašala 2,9 odstotka (mesečna rast: +0,3 %), kar je nad povprečjem evrskega območja. V juniju je bila evrska inflacija le 2,0 %, julijski podatki pa bodo objavljeni v petek.
Kaj pomeni to za gospodarstvo?
Višja inflacija od evrskega povprečja lahko nakazuje na specifične notranje pritiske v slovenskem gospodarstvu – med drugim visoke stroške hrane, sezonske podražitve v turizmu ter stroškovne pritiske v storitvah. V trenutkih, ko se ECB bliža koncu cikla dvigovanja obrestnih mer, bodo razmere v Sloveniji zahtevale natančno fiskalno in cenovno politiko, da se ohrani konkurenčnost in kupna moč prebivalstva.
