Slovenija se že zdaj sooča s pomanjkanjem delovne sile, ki postopoma vpliva tako na gospodarstvo kot na storitve, od katerih so odvisni prebivalci. Na to opozarja nova analiza in napoved potreb na trgu dela do leta 2039, ki jo je pripravilo ministrstvo za delo. Demografski upad, nizka brezposelnost in rast upokojevanja pomenijo, da bo brez ukrepov primanjkljaj delavcev vse bolj omejeval gospodarsko rast, konkurenčnost in kakovost storitev, ki jih državljani pričakujejo.
Upokojitev več kot vstopov na trg dela
Že od leta 2019 se vsako leto upokoji več ljudi, kot jih vstopi na trg dela. Trenutno nizko brezposelnost in povpraševanje podjetij blaži predvsem prihod tujih delavcev. Število delovno aktivnih sicer narašča, a predvsem na račun državljanov iz tujine.
Analiza napoveduje, da bo med letoma 2025 in 2029 nastajanje novih delovnih mest še nadaljevalo, po letu 2030 pa bo večina potreb povezana z nadomeščanjem upokojencev, ne z odpiranjem novih delovnih mest.
V povprečju bo v obdobju 2025–2039 na voljo okoli 28.000 prostih delovnih mest letno, v obdobju 2030–2039 pa približno 24.000.
Tujci bodo zapolnjevali več kot četrtino delovnih mest
Ker se bo število prebivalcev v aktivni dobi zmanjševalo, bo primanjkljaj domače delovne sile dolgoročno nadomeščal uvoz delavcev. Po trenutnih trendih bi se lahko njihov delež do leta 2030 povečal z 16 na 26 odstotkov.
Največ prostih mest se pričakuje na naslednjih področjih:
-
vzgoja in izobraževanje,
-
zdravstvo,
-
kovinarstvo,
-
strojništvo in mehanika.
Kar 47 odstotkov delovnih mest bo zahtevalo srednješolsko izobrazbo, 43 odstotkov pa terciarno izobrazbo.
Digitalna in zelena delovna mesta v ospredju
Po napovedih bo približno 40 odstotkov vseh novih delovnih mest zelenih ali ozelenjenih, medtem ko bodo digitalna znanja prisotna pri več kot polovici (54 odstotkov) razpisanih pozicij. Delež digitalno podprtih del bo še naraščal.
Povpraševanje prehitelo ponudbo
V obdobju 2025–2029 naj bi povpraševanje po delovni sili znašalo 23.600 ljudi letno, ponudba pa le okoli 18.400 – to pomeni vrzel, ki se bo še širila.
Največja težava: visoko izobražen kader
Najbolj bo primanjkovalo kadrov z univerzitetno izobrazbo, predvsem tam, kjer je znanje slovenskega jezika nujno in delo specifično. Največje vrzeli so pričakovane na naslednjih področjih:
-
učitelji in vzgojitelji – primanjkljaj okoli 1470 letno (3,4-krat več od ponudbe),
-
zdravniki – okoli 1040 letno (petkrat več od ponudbe).
K temu prispeva tudi manj konkurenčno plačilo v primerjavi z drugimi državami EU ter visoka obdavčitev plač.
Pritisk na storitve in gospodarstvo bo rasel
Avtorji analize opozarjajo, da se bodo težave s pomanjkanjem delovne sile v prihodnjih letih poglabljale. Posledice bodo občutili vsi – gospodarstvo, javne storitve in prebivalci.
»Izzivi pomanjkanja delovne sile, vključno z neskladjem med ponudbo in povpraševanjem, bodo omejevali gospodarsko rast, zadovoljstvo državljanov s storitvami in konkurenčnost gospodarstva,« navajajo pripravljavci analize.
Slovenija bo morala zato hkrati naslavljati tri izzive: aktivacijo domače delovne sile, prilagajanje izobraževalnega sistema in premišljeno vključevanje tujih delavcev.
