Državni proračun je v prvih devetih mesecih letos ustvaril 10,7 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,5 % več kot v enakem obdobju lani. Odhodki pa so se povečali občutneje – za 8,9 %, na 11,6 milijarde evrov, kar je privedlo do 953 milijonov evrov primanjkljaja. Ta je skoraj dvakrat višji kot leto prej.
Na finančnem ministrstvu dvig pojasnjujejo predvsem z višjimi stroški dela v javnem sektorju, pri čemer so na rast vplivali reforma plačnega sistema, odprava nesorazmerij, napredovanja in uskladitev plačne lestvice. Samo v septembru je bilo za plače izplačanih 381 milijonov evrov, kar je 10,2 % več kot lani.
Največji skoki pri obrambi, pokojninah in javnih storitvah
Poleg stroškov dela so se povečali tudi izdatki za:
-
modernizacijo Slovenske vojske,
-
transferje v pokojninsko blagajno,
-
opravljanje javnih gospodarskih služb v prometu ter oskrbo s toploto.
Skupno je proračun do konca septembra v pokojninsko in zdravstveno blagajno prispeval 1,6 milijarde evrov (+8,9 %), od tega 1,2 milijarde evrov v pokojninsko blagajno. Rast pripisujejo večjemu številu upokojencev in višjim izplačilom.
Investicijski izdatki so dosegli 803 milijone evrov (+4,5 %), največ za obrambno opremo ter cestno in železniško infrastrukturo.
Prihodki od davkov še rastejo, a se že kažejo prvi znaki umirjanja
Davčni prihodki ostajajo glavni vir proračuna – dosegle so 9,2 milijarde evrov (+3,8 %). Največji doprinos prihaja od:
-
DDV: +4,3 % (4 milijarde evrov),
-
dohodnine: +5,8 % (1,6 milijarde evrov).
Opazen pa je 11,6-odstotni padec davka od dohodkov pravnih oseb, kar je posledica nižjih doplačil za leto 2024.
Fiskalni svet opozarja: primanjkljaj poganja predvsem tekoča poraba
Po oceni fiskalnega sveta je letošnje povečanje primanjkljaja posledica predvsem višje tekoče porabe. Prihodkovna stran se umirja — delno zaradi ohlajanja gospodarske aktivnosti, delno zaradi manjšega priliva evropskih sredstev.
