Državni zbor je na seji 22. novembra 2024 sprejel novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M) ter nov Zakon o kritični infrastrukturi. Nova zakonodaja prinaša številne spremembe, ki bodo vplivale na poslovanje družb in ureditev kritične infrastrukture v Sloveniji.
Novosti v noveli ZGD-1M
1. Javno poročanje za multinacionalne družbe
Multinacionalne družbe z letnim prihodkom nad 750 milijoni evrov bodo morale povečati preglednost glede svojih dejavnosti. K temu bodo zavezane tudi njihove srednje in velike družbe ter podružnice.
2. Poročanje o trajnostnosti
Uveljavljajo se strožja pravila glede nefinančnega poročanja:
Zavezanci za poročanje so vse velike družbe ter srednje in majhne družbe, ki kotirajo na borzi (razen mikro družb).
Poročilo o trajnostnosti bo obsežnejše in bo moralo biti pripravljeno v enotni elektronski obliki na podlagi standardov, ki jih določa Evropska komisija.
Prehodne določbe določajo, da se poročanje o trajnostnosti uvaja postopoma:
- 2024: Velike družbe, ki so subjekti javnega interesa z več kot 500 zaposlenimi,
- 2025: Preostale velike družbe in obvladujoče družbe z določenimi kriteriji,
- 2026: Srednje in majhne družbe (razen mikro).
Majhne in srednje družbe, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi, lahko preložijo poročanje do leta 2028 z ustrezno obrazložitvijo. Prve tri leta lahko družbe poročajo o težavah pri pridobivanju podatkov iz vrednostnih verig in predstavijo načrte za izboljšanje.
3. Uravnoteženost spolov
Uvedene so določbe za spodbujanje enakomerne zastopanosti spolov na vodilnih položajih.
4. Nova razvrstitev družb po velikosti
Merila za razvrstitev družb med mikro, majhne, srednje in velike so spremenjena, pri čemer so pragovi vrednosti aktive in prihodkov povečani za približno 25 %.
5. Označevanje poslovnih prostorov
Gospodarske družbe in samostojni podjetniki bodo morali na vidnem mestu označiti svoje poslovne naslove.
Najpomembnejše spremembe v Zakonu o kritični infrastrukturi
1. Opredelitev sektorjev kritične infrastrukture
Zakon določa 11 sektorjev, med drugim energetiko, zdravstvo, pitno vodo, digitalno infrastrukturo, bančništvo, promet in pridelavo hrane.
2. Nacionalni okvir za odpornost kritičnih subjektov
Vzpostavlja se strategija odpornosti kritičnih subjektov, vključno z nacionalno oceno tveganja.
3. Identifikacija kritičnih subjektov
Postopek ugotavljanja in določanja kritičnih subjektov ter tistih posebnega evropskega pomena je natančno opredeljen.
4. Ukrepi za zagotavljanje odpornosti
Kritični subjekti bodo morali pripraviti načrte odpornosti in ukrepati v primeru izrednih dogodkov.
5. Obveznosti in roki
Vlada mora do 17. julija 2026 določiti kritične subjekte in infrastrukture. Subjekti bodo morali v devetih mesecih po prejemu obvestila pripraviti načrt odpornosti.
Oba zakona bosta začela veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu RS.
