Kako inovativne vodikove tehnologije učinkoviteje prenesti iz pilotnih projektov v industrijsko prakso? To je bilo osrednje vprašanje delavnice »Simulacija H2 regulatornega peskovnika«, ki jo je Štajerska gospodarska zbornica v okviru projekta H2GreenFUTURE 1. oktobra 2026 organizirala v podjetju TALUM d. d. v Kidričevem.
Razvoj vodikovih tehnologij ne prinaša le tehnoloških izzivov. Pri njihovi dejanski uporabi v industriji se podjetja srečujejo tudi z vprašanji zakonodaje, dovoljenj, varnosti, infrastrukture, pristojnosti različnih institucij ter postopkov, ki niso bili nujno oblikovani za nove tehnologije in nove načine njihove uporabe.
Prav temu je namenjen koncept regulatornega peskovnika – okolja, v katerem je mogoče na konkretnem primeru preveriti, kako obstoječi regulatorni okvir deluje v praksi, kje se pojavljajo ovire ali nejasnosti ter katere rešitve bi omogočile varnejše, hitrejše in bolj predvidljivo uvajanje inovacij.
Od pilotnega projekta do industrijske uporabe vodika
Delavnica je povezala predstavnike industrije, strokovnjake, projektne partnerje ter druge deležnike iz Slovenije in Avstrije. Udeleženci so najprej spoznali projekt H2GreenFUTURE ter koncept regulatornega peskovnika kot enega od možnih orodij za učinkovitejše uvajanje inovativnih vodikovih rešitev.
Pomemben del srečanja je bil namenjen konkretnim izkušnjam podjetja TALUM. Dragan Mikša iz TALUM-a je predstavil tehnične in organizacijske vidike prehoda od pilotnega projekta do industrijske prakse ter izkušnje, povezane s tehnično pripravljenostjo, procesno stabilnostjo, kakovostjo proizvoda, varnostjo, infrastrukturo in možnostmi širše uporabe vodikovih tehnologij.
Udeleženci so si v okviru vodenega ogleda ogledali tudi proizvodne procese podjetja ter tako dobili neposreden vpogled v okolje, v katerem se nove energetske in tehnološke rešitve srečajo z zahtevami realne industrijske proizvodnje.
Ko regulativo preverimo na konkretnem primeru
Ključni del delavnice je predstavljala sama simulacija regulatornega peskovnika. Namesto splošne razprave o zakonodaji je bil poudarek na praktičnem vprašanju: kje bi se pri izvedbi konkretnega projekta uporabe vodika z vidika različnih strokovnih in institucionalnih področij pojavile največje ovire ali nejasnosti ter kaj bi bilo treba urediti za njegovo uspešno izvedbo.
S skupinskim delom in razpravo so udeleženci prepoznavali regulatorne in druge ovire, primerjali poglede različnih deležnikov ter oblikovali možne rešitve in nadaljnje korake.
Takšen pristop omogoča, da se regulatorna vprašanja ne obravnavajo ločeno od tehnologije in industrijske realnosti, temveč skupaj s podjetji, strokovnjaki, raziskovalnimi organizacijami, oblikovalci politik in drugimi institucijami, ki sodelujejo pri uvajanju novih tehnologij.
Na delavnici je predstavnik LEC GmbH iz Gradca predstavil tudi razvoj njihovega Zero Impact Demonstratorja ter izkušnje pri razvoju vodikovega ekosistema v Avstriji, s čimer je razprava dobila tudi pomembno čezmejno razsežnost.
Ugotovitve tudi podlaga za priporočila H2GreenFUTURE
Ugotovitve simulacije bodo uporabljene pri nadaljnjih aktivnostih projekta H2GreenFUTURE in pripravi priporočil Policy Brief, namenjenih učinkovitejšemu uvajanju vodikovih tehnologij v prakso.
Delavnica je pokazala predvsem pomen zgodnjega povezovanja industrije, strokovne javnosti in institucij. Pri novih tehnologijah namreč vprašanje ni samo, ali je določena rešitev tehnično izvedljiva, temveč tudi, ali regulatorno in institucionalno okolje omogoča njeno varno, predvidljivo in ekonomsko smiselno uporabo.
Regulatorni peskovnik zato ni cilj sam po sebi. Cilj je ustvariti pogoje za varno in predvidljivo industrijsko uporabo vodika ter omogočiti, da se tehnološke inovacije hitreje prenesejo v prakso.
Štajerska gospodarska zbornica se zahvaljuje podjetju TALUM d. d., vsem govorcem, projektnim partnerjem in udeležencem za aktivno sodelovanje, izmenjavo izkušenj in odprto strokovno razpravo.
S povezovanjem znanja, industrijskih izkušenj in regulatornih vidikov projekt H2GreenFUTURE prispeva k oblikovanju pogojev za nadaljnji razvoj vodikovega ekosistema ter nizkoogljični prehod v čezmejnem prostoru Slovenije in Avstrije.
