Srečanje štajerskega gospodarstva – tudi v letu 2020 želimo uspešno poslovati

Tudi v letu 2020 želimo uspešno poslovati
Share on facebook
Share on twitter
Share on pinterest
Share on linkedin

Tudi v letu 2020 želimo uspešno in dobro poslovati

Pogovor štajerskih gospodarstvenikov z mag. Velimirjem Boletom

Maribor, 23. januar

Povprečja nikoli ne povedo vsega, so pa presek neke situacije in določenega trenutka. In v povprečju je ocena, da gospodarstvo dela dobro, prava, dobičkonosnost podjetij se je v zadnjih letih močno izboljšala, obseg izvoza je visok, dodana vrednost na zaposlene se je v zadnjih letih povečala. Tudi zaposlenost je rekordna in bolj kot brezposelnost regijo pesti pomanjkanje kadrov, sploh nekaterih specifičnih profilov.

Podjetja sicer z marsičem niso zadovoljna in bi želela pogumnejše ukrepe s strani države, pa vendar pretiranega nezadovoljstva ni, ne v Sloveniji in tudi ne na Štajerskem. In to so okoliščine, v katerih podjetja načrtujejo in sprejemajo odločitve glede poslovanja.

Letošnje srečanje štajerskega gospodarstva, ki ga je včeraj pripravila Štajerska gospodarska zbornica, je bilo namenjeno prav temu. Za širšo predstavitev aktualnega gospodarskega trenutka je poskrbel mag. Velimir Bole, priznani analitik in makroekonomist iz Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani, ki je z mnogimi primerjalnimi podatki očrtal prostor, v katerem delujejo podjetja.

Izvoz in investicije kot ključna motorja rasti našega gospodarstva

Mag. Bole je izpostavil izvoz in investicije kot ključna motorja rasti našega gospodarstva, saj rasteta skoraj še enkrat hitreje kot BDP in tudi hitreje kot v gospodarstvih evroobmočja. Izvozna usmerjenost štajerskega gospodarstva, na katero zbornica opozarja, je še posebej izrazita in omogoča prosperiteto ne samo celotni regiji, ampak tudi celotni državi, zato je zelo pomembno ohranjati njeno kondicijo z vsemi ukrepi, ki so v državi na voljo.

Glede na časovno oddaljenost sta iz podatkov izrazito vidna dva velika padca slovenskega gospodarstva, prvi v letu 2009 kot posledica svetovne gospodarske krize 2008 in drugi v 2013 kot posledica sprejetega ZUJF-a, Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je bil sprejet 2012: padec BDP, izvoza, investicij in trošenja države, kar je v kritičnih trenutkih ohromilo državo in gospodarstvo in ju za nekaj let onesposobilo za konkurenčno pariranje drugim.

Podatki tudi kažejo, v nasprotju s splošnim prepričanjem, da so stroški dela v Sloveniji vse do sredine 2016 naraščali približno enako hitro kot v evroobmočju, da je bila seveda raven plač v Sloveniji precej nižja. Po 2016 so stroški dela tudi v Sloveniji močno pospešili, in sicer najbolj v predelovalni dejavnosti, kjer opazno prehitevajo dinamiko stroškov dela v evroobmočju. Najšibkejša je dinamika stroškov dela v gradbeništvu, ki opazno zaostaja.

Tudi v letu 2020 želimo uspešno poslovati

Slovensko gospodarstvo bolj odporno na eventualne šoke

Za udeleženke in udeležence srečanja so bila zanimiva predvsem pričakovanja mag. Boleta, ki je prepričan, da je slovensko gospodarstvo bolj odporno na eventualne šoke, kot je to bilo v letu 2008, in tudi bolj kot v drugih državah evroobmočja. Enako velja za trg nepremičnim, ki je sicer ranljiv na šoke približno tako kot v letu 2008, a precej bolj kot v drugih državah evroobmočja.

Dejstvo je, tako navaja mag. Bole, da v državah evroobmočja raste nepremičninski balon in da se od začetka lanskega leta negotovost pospešeno povečuje: pričakovana naročila gospodarstva se zadnje leto in pol znižujejo, tako v evroobmočju kot v Sloveniji. Umirjanje gospodarske aktivnosti v 2020 in nekoliko večja inflacija, kot smo je bili vajeni pretekla leta, pa nista razlog za preplah.

So pa, ne samo po predavateljevem prepričanju, ampak po prepričanju prisotnih gospodarstvenikov, potrebni nek razvojno usmerjen družbeni dogovor, predvsem konstruktiven dialog med vsemi socialnimi partnerji ter usklajenost delovanja za blaginjo prebivalk in prebivalcev Slovenije, ki se širšim izzivom in problemom, ki jih generira globalno gospodarstvo, tako ali tako ne morejo ogniti, lahko pa jih umno porazdelijo in rešujejo.

 

Štajersko gospodarstvo je del slovenskega, evropskega in globalnega

»Živimo v času izrazitih nasprotij in nelogičnosti. Naše šole proizvajajo v svetu priznane strokovnjakinje in strokovnjake, ne uspemo pa pritegniti mladih ljudi za vajeniške poklice, ki jih naša podjetja potrebujejo. Stopnja brezposelnosti je najnižja po letu 2008, hkrati pa mnogi iz naše regije odhajajo na delo v Avstrijo in druge dežele širom po svetu. Povprečne plače so bile ob koncu leta 2019 za 2,6 % višje kot na začetku, hkrati pa je nezadovoljstvo z rastjo plač izrazito visoko,« je na srečanju izpostavila mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, in dodala: »Štajersko gospodarstvo je del slovenskega, evropskega in globalnega. Delimo skupno usodo, pa vendar lahko nanjo tudi sami vplivamo. Včasih bolj, včasih manj uspešno. Bolj uspešni smo tudi takrat, ko strnemo vrste in skupaj sledimo zastavljenim ciljem.« Izrazila je pričakovanje še tesnejšega sodelovanja članov zbornice in vključitve novih podjetij v delovanje.

 

dr. Roman Glaser, predsednik Štajerske gospodarske zbornice

Pomen sodelovanja med podjetji

Tudi dr. Roman Glaser, predsednik Štajerske gospodarske zbornice, je opozoril na pomen sodelovanja med podjetji, še posebej pa dobrega vodenja v podjetjih, kar je ena od najpomembnejših nalog managementa. Med drugim je opozoril na pomen prepoznavnosti države Slovenije in se vprašal, kdaj se bomo zavedali, da je za prepoznavnost in uspeh naših podjetij izjemno pomembna blagovna znamka »Made in Slovenia«.

»Brez prepoznavnosti, v katero moramo skupaj vlagati vsi v državi, bodo naši proizvodi in storitve vedno le proizvodi in storitve, dodana vrednost, ki jo bomo lahko iztržili, bo vedno nižja, kot je v državah, v katerih se zavedajo pomena skupnega vlaganja v dobro ime in imidž. Seveda to pomeni imeti izgrajeno vizijo in strategijo ter pomeni širši nacionalni konsenz, brez katerega je danes težko biti konkurenčen,« je dr. Roman Glaser jasno opozoril prisotne gospodarstvenike.

Več informacij:

mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice
tel.: 02 220 87 00, e-pošta: info@stajerskagz.si

 

 

 

 

Izpostavljamo

Bodimo povezani

Prijava na e-novice

Prejemajte novosti, poslovne novice, strokovne nasvete in vabila na dogodke!