Umetna inteligenca se v nemških podjetjih vse bolj uveljavlja tudi na področju kadrovskih procesov. Najnovejša raziskava kadrovskega podjetja Randstad in münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo kaže, da se UI trenutno uporablja predvsem pri administraciji, v prihodnje pa se pričakuje njena širša vloga pri zaposlovanju in načrtovanju kadrov.
Po podatkih raziskave skoraj polovica kadrovskih menedžerjev največje koristi umetne inteligence trenutno vidi pri upravljanju administrativnih opravil. S tem se avtomatizirajo rutinski postopki, kadrovske službe pa se lahko bolj osredotočijo na vsebinsko zahtevnejše naloge. Četrtina podjetij UI uporablja tudi za pisanje in objavljanje oglasov za delo ter za analizo življenjepisov kandidatov, nekatera pa posegajo po klepetalnicah, ki služijo kot podpora iskalcem zaposlitve.
Če danes umetna inteligenca večinoma razbremenjuje administracijo, pa raziskava napoveduje, da bo do leta 2028 v ospredju njen strateški pomen. Delež uporabe UI pri načrtovanju kadrov naj bi se povečal z zdajšnjih deset na 35 odstotkov, pri samem zaposlovanju s pet na 26 odstotkov, pri analizah zadovoljstva zaposlenih pa z devet na 28 odstotkov.
»To kaže na premik od preprostega povečevanja učinkovitosti k ciljno usmerjenemu nadaljnjemu razvoju delovne sile,« je ob predstavitvi raziskave poudarila raziskovalka pri Ifu Daria Schaller.
Za podjetja to pomeni nove priložnosti, pa tudi izzive. Umetna inteligenca bo omogočila natančnejše načrtovanje kadrovskih potreb, hitrejšo selekcijo kandidatov in poglobljeno analizo zadovoljstva zaposlenih. Obenem pa odpira vprašanja transparentnosti, etične uporabe podatkov in zaupanja zaposlenih.
V času, ko se tudi slovenska podjetja soočajo s pomanjkanjem kadra in zahtevnim trgom dela, so to pomembni signali. Digitalizacija kadrovskih procesov postaja nuja, umetna inteligenca pa se vse bolj uveljavlja kot strateški partner pri razvoju zaposlenih in dolgoročnem kadrovskem načrtovanju.
