Slovenija je pred veliko družbeno preobrazbo, kot vsa Evropa. Obvezala se je, do leta 2050, zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov na nič, preiti v družbo s krožnim gospodarstvom in zagotoviti prebivalstvu enako ali višjo kakovost življenja. V Sloveniji smo sprejeli Nacionalni energetski in podnebni načrt, Podnebno strategijo ter Načrt za okrevanje in odpornost, vse z jasno definiranimi cilji. V zadnjih desetletjih je bilo veliko političnih, strokovnih, medijskih in drugih razprav, kaj storiti, da bomo dosegli zapisane cilje in hkrati dosegli soglasje med različnimi rešitvami v imenu javnega interesa. Zaradi sedanje razdrobljenosti in nehomogenosti pri reševanju okoljskih problemov želimo na posvetu odpreti razpravo o konkretnih ukrepih in načrtovanih rešitvah, katerim bo Slovenija namenila sredstva za doseganje zapisanih ciljev. Smo pred velikim izzivom, kako od »besed« k »dejanjem«, ki bo prednostno in trajnostno reševal okoljske in podnebne izzive.

Okoljska samozadostnost Slovenije vključuje več področij, posvet pa bo na panelnih razpravah obravnaval trenutno najbolj aktualne:

1. Okoljski cilji in izzivi na področju gospodarnega ravnanja z odpadki. Slovenija se je v primerjalni študiji, ki jo je izvedla Evropska komisija v letu 2014 in je bila objavljena februarja 2015, izkazala kot država z relativno uspešnim konceptom zbiranja komunalnih odpadkov v državah EU. Malo manj opaženo pri tem je bilo, da nima zaključenih snovnih tokov, predvsem na področju energetske izrabe, ter da samo ločeno zbiranje ni dovolj za dober koncept zbiranja komunalnih odpadkov. Z uvedbo regijskih centrov za ravnanje z odpadki je Slovenija zagotovila obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred njihovim odlaganjem in odlaganje tako obdelanih odpadkov, v največ primerih tudi obdelavo ločene frakcije biorazgradljivih odpadkov. Za to lahko danes ugotovimo, da so razpoložljive kapacitete za predelavo v Sloveniji morda premajhne, posledično pa se dvigujejo cene na trgu. Slovenija pa v celoti še ni ustrezno uredila podaljšane odgovornosti proizvajalcev, kakor tudi ni zaključila nekaterih drugih snovnih tokov, kot npr. odpadno komunalno blato iz čistilnih naprav. Ali lahko implementiramo optimalne rešitve? Ali to znamo in hočemo?

2. Energetska izraba odpadkov in kakovost zraka. Slovenija je v preteklem desetletju naredila velik napredek na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Poleg izgrajene nove infrastrukture je k pravilnemu ravnanju z odpadki veliko prispeval dvig ravni ločenega zbiranja. Energijska izraba odpadkov je sestavni del hierarhije evropskega ravnanja z odpadki. Brez energijske izrabe kot država ne bomo dosegali vseh ciljev novega akcijskega načrta krožnega gospodarstva. Slovenija ima samo dva objekta za energijsko izrabo predelanih komunalnih odpadkov (Toplarna Celje in Salonit Anhovo), s katerima pa niti polovično ne zagotavlja potrebnih kapacitet. Nujno potrebno je zagotoviti domače kapacitete energijske izrabe odpadkov, ki jih ne moremo nameniti materialnemu recikliranju, istočasno pa jih ne smemo odložiti. Reševanje problematike ravnanja z odpadki v tujini je lahko tudi precej nezanesljivo in zelo drago, kar se je v preteklih letih že pokazalo za več vrst odpadkov.

3. Nizkoogljično gospodarstvo. Gospodarstvo Slovenije je izpostavljeno učinkom skupnega evropskega trga. V EU je skrb za nacionalno konkurenčnost pomemben dejavnik, ki ima razvojne posledice za posamezne države članice. Poleg monetarnega in institucionalnega vidika zahteva prehod v nizkoogljično družbo ter pravočasno in učinkovito vpeljavo novih dejavnikov konkurenčnosti, ki jih prinašajo podnebne zaveze. Zaradi razmeroma šibke kapitalske moči našega gospodarstva, je za družbo to še toliko pomembneje. Tako bo razprava posveta spodbudila razmišljanje o priložnostih in izzivih, poveznih s prehodom v nizkoogljično družbo. Pri tem bodo izpostavljena potrebna prilagajanja javne infrastrukture in napori posameznih gospodarskih subjektov, na podlagi katerih lahko temeljimo našo bodočo konkurenčnost ob dogovorjenem varovanju okolja.

4. Podnebne spremembe. Sedanje hitre podnebne spremembe so priznana posledica človekovega razvoja. Na panelu bomo razpravljali o globalnih in lokalnih razsežnostih problema in socialno ekonomskih posledicah. Kaj pomeni zmanjšanje emisij za 55 % do leta 2030 za Slovenijo in kje so realne meje hitrega prehoda za dežele, ki imajo minimalen vpliv na svetovne emisije? Izpostavljen bo problem nadaljnje uporabe jedrske energije v svetu in pri nas. Vloga kapitala pri hitrejšem zmanjševanju emisij na eni in na drugi strani pri investiranju v nove tehnologije, ki imajo minimalni vpliv na okolje.

5. Krožno gospodarstvo. Krožno gospodarstvo je nastalo kot odziv na pritisk rastočega gospodarstva, potrošnje omejenih virov in »kapacitete« sposobnosti samega okolja, zato je koncept zaprtja zanke pomemben v ustvarjanju verig vrednosti po načelih ekonomije zaključenih snovnih tokov. Za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo so nujni ukrepi na ravni eko-oblikovanja, povečanja rabe lokalno naravno obnovljivih virov energije, uporabe sekundarnih surovin, industrijske simbioze, ponovne uporabe in recikliranja izdelkov ter drugih aktivnosti, ki bodo zmanjšali pritiske in obremenitve v okolju tako s strani industrije, javnega sektorja kot potrošnikov.

6. Okoljsko komuniciranje. Sosežig odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj ni bil sprejet, kar pomeni, da je odpadla verjetno edina možnost, s katero bi lahko v razmeroma kratkem času v Sloveniji sami poskrbeli za tovrstno obdelavo svojih odpadkov. Zastavlja se vrsta vprašanj, kako naprej. Se bodo nerešljivi spori ponovili tudi v primeru monosežigalnic? So težave pri doseganju soglasij v okoljskih in energetskih zadevah posebnost ali del težav pri soočanju različnih mnenj v družbi? Na panelu bomo iskali načine, kako učinkovito komunicirati, da dosežemo do okolja najbolj prijazne in hkrati stroškovno sprejemljive rešitve. Zanimalo nas bo, kako se dogovarjati, da bomo  dosegli položaj, v katerem se bodo na vseh straneh počutili kot zmagovalci. Učinkovito komuniciranje okoljskih zadev je namreč nujno za doseganje podnebne nevtralnosti slovenske družbe.