Predmet ergonomskega oblikovanja dela je poleg preureditve statičnih delovnih mest, upoštevanja nosilca dela – človeka in izdelka, tudi organizacija dela. Raziskovati moramo pravilno delitev in razdelitev dela, določanje storilnosti in spremljanje doseganja le-tega, organizacijo transporta, določanje takta tekočega traku, možnost mehanizacije in avtomatizacije, organizacijo priučevanja in privajanja ljudi ipd.
Vsebina seminarja:
I. Ergonomija in oblikovanje dela in delovnih mest
– Osnovna razmišljanja o humanizaciji dela
– Ergonomija in oblikovanje dela in delovnih mest
– Osnove oblikovanja dela delovnega sistema
– Obremenitve na delovnem mestu
II. Vrste, metode in tehnike oblikovanja dela in delovnih mest
1. Tehnološko oblikovanje delovnih mest
2. Tehnično oblikovanje delovnih mest
3. Ergonomsko oblikovanje delovnih mest
– antropometrično oblikovanje delovnih mest
– psihološko oblikovanje delovnih mest
– ekološko in fiziološko oblikovanje delovnih mest
– oblikovanje del. mest, ki najbolje omogoča zajemanje informacij
– organizacijsko oblikovanje delovnih mest
– oblikovanje delovnih mest v skladu z zahtevami varnosti pri delu
4. Ekonomsko oblikovanje delovnih mest
5. Metode in tehnike oblikovanja delovnih mest
– OADM (ocenjevalna analiza delovnih mest)
– MADM (merska analiza delovnih mest)
– OWAS (opazovalna metoda telesnih položajev)
6. Dodatni čas za izvedbo dela
III. Ergonomija pri načrtovanju oblačilnih sistemov
– Pri načrtovanju optimalnih oblačilnih sistemov (za vojake, gasilce, delavce v vročem okolju – varilce, na višini – elektromonterje in elektro vzdrževalce, gradbenike, delavce v medicini) kot tudi pri vsej ostali zaščitni in funkcionalni opremi (čelade, rokavice, obutev) je potrebno upoštevati tudi zahteve ergonomije človeka v danem okolju kot tudi zahteve ergonomije delovnega mesta. Velikokrat zaradi nepoznavanja teh zahtev z danim/predpisanim oblačilnim sistemov delavca na njegovem delovnem mestu omejujemo in posledično zmanjšujemo njegovo delovno učinkovitost. Ker je z zahtevami ergonomije, t.i. ergonomskim udobjem tesno povezano tudi termalno udobje z vidika temperature in vlage, mora razvoj oblačilnih sistemov zajemati tudi termalne spremenljivke.
– V okviru seminarja bodo udeležencem predstavljena različna delovna mesta (glede na delovna mesta prijavljenih udeležencev) in njihove zahteve z vidika ergonomije; zahtevani oblačilni sistemi/zaščitna oprema v Sloveniji in kakšni se uporabljajo po svetu; kakšen je pristop delodajalca do zaščite svojih zaposlenih – primer dobre prakse realnega podjetja. Predstavljene bodo posledice s poškodbami v primeru nepoznavanja optimalnih oblačilnih sistemov oz. njihove nepravilne uporabe (primer za gasilce, varilce, gradbeništvo, gozdarje in tudi medicino).
Seminar je namenjen vsem zaposlenim, ki so vključeni v načrtovanje proizvodnih procesov (vodstven kader, študij dela, razvoj in tehnologija).
Seminar bosta izvedla:
Dr. Andrej Polajnar, univerzitetni profesor, je svojo poslovno in raziskovalno pot začel v Mariborski livarni in jo danes nadaljuje na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. V Laboratoriju za načrtovanje proizvodnih sistemov vodi in razvija znanstveno področje za organizacijo in upravljanje proizvodnje.
V svojem pedagoškem in raziskovalnem delu na Fakulteti za strojništvo je profesor Polajnar avtor številnih izvirnih znanstvenih in drugih člankov, številnih univerzitetnih učbenikov in znanstvenih monografij ter številnih znanstveno-raziskovalnih in razvojnih nalog za industrijo, med kateri je tudi velik delež na področju študija dela in ergonomije. Do sedaj je bil mentor 13 doktorjem znanosti in več sto magistrom, specialistom in diplomantom na dodiplomskem študiju.
Za svoje delo je dobil več priznanj, med drugimi Zoisovo priznanje Republike Slovenije za izvirne in tehnološke dosežke, srebrno in zlato plaketo Univerze v Mariboru in zlato plaketo DAAAM International Dunaj.
Dr. Daniela ZAVEC PAVLINIĆ deluje v podjetju Biomed d.o.o. na znanstveno raziskovalnem področju vodenja projektov, ki so tematsko vezani na proučevanje vplivov iz okolice na človeka. Gre za ekstremne okoljske pogoje od vročih puščavskih do zmerno hladnih pogojev, kjer je najbolj pomembna zaščita ljudi ter poznavanje njihove zmožnosti opravljanja različnih delovnih aktivnosti. Raziskave, v katere je vključena, temeljijo na razvoju novih produktov (zaščitni oblačilni sistemi, čelade, čevlji, rokavice) in meritvah s pomočjo ustrezne merilne in programske opreme (toplotni manikini, požarni manikini, programska orodja za simulacije termoregulacijskih odzivov ljudi).
Trenutno je aktivna kot vodja industrijskih projektov za podjetje W. L. Gore (podjetje je v svetu najbolj poznano po Gore-tex membrani), vključena pa je tudi v razvoj optimalnih oblačilnih sistemov za puščavsko okolje za švedsko vojsko.
– VABILO
