[av_button_big label=’Dragocene spomine v obliki fotografij smo zabeležili na našem FB profilu (kliknite za povezavo).’ description_pos=’below’ link=’manually,https://www.facebook.com/pg/stajerskagospodarskazbornica/photos/?tab=album&album_id=1187866254638947′ link_target=’_blank’ icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’ custom_font=’#ffffff’ color=’theme-color’ custom_bg=’#444444′ color_hover=’theme-color’ custom_bg_hover=’#444444′ av_uid=’av-4u2qow’ custom_class=” admin_preview_bg=”][/av_button_big]
Ženskam ne manjka znanja, več pa morajo narediti za samozavest na poslovni poti
Na že tradicionalnem dogodku ženske podjetnosti se je zbralo več kot 170 podjetnic in bodočih podjetnic. Dogodek je potekal pod naslovom »Ženske – zaposlujmo ženske«. Pri snovanju konference smo izhajali iz dejstva, da so ženske manj konkurenčne že pri kandidiranju na delovna mesta, saj jih delodajalci še vedno sprašujejo o načrtovanju družine in o tem, kako bodo službene obveznosti povezovale z družinskimi.
Podjetja se morajo prilagoditi dejstvom, da so karierne časovnice žensk drugačne od moških, saj ženske pogosteje prekinejo poklicno pot zaradi načrtovanja družine. Še posebej bodejo v oči razlike v plačah. Na ravni Evropske unije je bila v letu 2014 bruto urna postavka ženske za 16,1 odstotek nižja od tega, kar je zaslužil moški (višja je v zasebnem sektorju kot v javnem). Slovenska statistika je sicer precej ugodnejša – razlika je 2,9-odstotna (leta 2014). Vendar so ženskam dostopna v glavnem delovna mesta v slabše plačanih panogah, še vedno imamo »moške« in »ženske« poklice – in tu nastajajo pomembne razlike v višini plač, ki so, skupaj z manj zbranimi prispevki za pokojninsko zavarovanje, pomemben dejavnik pri izračunu pokojninskih pravic. Razlike pri plačilu za delo torej proizvajajo še večje razlike v višini pokojnin.
»Ženske so v povprečju višje izobražene, a imajo prav zaradi stereotipov, da bodo zaradi skrbi za družino manj zavzete v službi, slabše izhodišče pri iskanju zaposlitve,« pravi mag. Vida Perko, predsednica regijskega sveta poslovnih žensk – Perle. V letu 2014 je bilo v upravah največjih slovenskih podjetij 20 odstotkov žensk (to nas uvršča na 8. mesto med 27 državami EU), raziskave pa kažejo, da spolno uravnotežena struktura uprav podjetjem omogoča boljše rezultate.
Damjana Košir, generalna direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je ocenila, da so ženske na trgu dela v slabšem položaju ne le zaradi predsodkov glede usklajevanja službenih in družinskih obveznosti, ampak tudi zato, ker imajo izobrazbo, po kateri delodajalci manj povprašujejo. Vendar: »Bolj ko se bomo zavedale sebe, svoje vrednosti in bomo pripravljene kaj narediti za izboljšanje svojega položaja v družbi, bolj se bodo spreminjale tudi razmere in bolj bomo vključene v višje plačana dela, ustrezno svoji izobrazbi,« je ugotovila. Še težje je »starejšim« ženskam, zlasti ker ima po njenem mnenju celotna družba težave z dojemanjem starosti: »Na eni strani bi bili mladi do 30., 35. leta, hkrati pa naj bi tiste pri petdesetih že razmišljale o upokojitvi«.
»Ko se odločamo, koga bomo zaposlili, je najbolj pomembno, kakšna je oseba, kaj zna, koliko ji lahko zaupamo. In ob tem moramo začutiti kemijo, le tako se bo lahko novi sodelavec, sodelavka vključil(a) v delovno okolje,« pa je Brigita Ačimovič, svetovalka uprave in izkušena kadrovnica v kidričevskem Talumu dala vedeti, da se pri kadrovanju ne ukvarja posebej z vidikom spola. Je pa tudi ona priznala, da ženske pogosto ne znajo oceniti svoje vrednosti za delodajalca. Redkeje kot moški, na primer, vprašajo, kakšno plačo bodo dobile, pa tudi ko pričakujejo povišanje plače tega ne naredijo naravnost, kot moški, temveč po ovinkih – in upajo, da bodo pač razumljene.
Odvetnica dr. Nataša Pirc Musar je izhajala predvsem iz vprašanja, kaj lahko ženske naredijo, da bo civilna družba boljša. Kot zaposlovalka ima z ženskami v vlogi kandidatk za zaposlitev nekoliko boljše izkušnje, vedno znova ugotavlja, da se na razgovor praviloma bolje pripravijo kot moški.
Mag. Tanja Salecl, sekretarka v Sektorju za enake možnosti na MDDSZEM, je ocenila, da so tudi dogodki, kot je konferenca ženskega podjetništva, dobrodošli za podpiranje ambicij in dvigovanje samozavesti žensk za vstopanje v podjetništvo in zasedanje visokih položajev v podjetjih.
Mag. Mojca Skalar Komljanc iz javne agencije Spirit Slovenija je predstavila projekt podjetniškega usposabljanja, ki so ga izvedli skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje in MDDSZEM ter Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in v katerem je letos podjetniške veščine osvojilo prek 400 nezaposlenih žensk s terciarno izobrazbo. Vsaka, ki po končanem usposabljanju odpre podjetje, je upravičena do subvencije v višini 5000 evrov kot podporo zagonu podjetja.
V okviru projekta Regiowin (del programa Interreg V-A Slovenija), ki ga v Sloveniji vodi Štajerska gospodarska zbornica, je tudi veliko možnosti za mednarodno povezovanje podjetnic in za učenje druge od druge. Podjetnicam, sploh začetnim, namreč pogosto manjka informacij o tem, kako se mednarodno povezovati, je poudarila direktorica ŠGZ mag. Aleksandra Podgornik: »Takšna druženja so za ženske pomembna, z njim zasledujemo cilj spodbujanja podjetništva med ženskami. Rade bi, da čim več podjetnic širi svojo dejavnost in da nekatere med njimi najdejo na trgu priložnost za svojo poslovno idejo. Da se jih čim več zaposluje in da so uspešne podjetnice. ŠGZ si prizadeva, da bi se razmere na področju zaposlovanja in samozaposlovanja žensk spremenila na boljše. Ženske smo še vedno v večjem deležu brezposelne kot moški, čeprav smo bolj izobražene, to pomeni, da nam manjka zaposlitvenih in poslovnih priložnosti, včasih pa tudi samozavesti.«
4. konferenco ženske podjetnosti je spremljal sejem Sklenimo posel, na katerem je svoje izdelke in storitve predstavljalo kar 61 ženskih podjetij.
[av_button_big label=’Dragocene spomine v obliki fotografij smo zabeležili na našem FB profilu (kliknite za povezavo).’ description_pos=’below’ link=’manually,https://www.facebook.com/pg/stajerskagospodarskazbornica/photos/?tab=album&album_id=1187866254638947′ link_target=’_blank’ icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’ custom_font=’#ffffff’ color=’theme-color’ custom_bg=’#444444′ color_hover=’theme-color’ custom_bg_hover=’#444444′ av_uid=’av-2vmiog’ custom_class=” admin_preview_bg=”][/av_button_big]
Seznam razstavljavk in razstavljalcev
Zahvaljuejmo se tudi vsem sponzorjem konference:
Dodatne informacije:
Štajerska gospodarska zbornica, T: 02/ 220 87 00
Lidija Majcen: 02 220 87 25, lidija.majcen@stajerskagz.si
Lidija Ferk: 064 109 998, lidija.ferk@gmail.com
