Ali pokojninska reforma nudi ustrezne odgovore na zgodnje upokojevanje, pozno vstopanje na trg dela in vedno hitrejše staranje prebivalstva v Sloveniji? Za Slovenijo je značilno zelo zgodnje upokojevanje, saj je povprečna pokojninska doba vseh upokojencev decembra 2008 znašala 32 let in dva meseca, daleč od zastavljenih 40 let. Tudi povprečna starost ob upokojitvi je nizka in je znašala 57 let in 6 mesecev za ženske ter 60 let in 9 mesecev za moške, kar je precej pod predvideno polno starostjo 61 let za ženske in 63 let za moške. Tako se Slovenci upokojujemo med najmlajšimi v Evropi, delež aktivnih prebivalcev med 55. in 64. letom starosti pa je v Sloveniji med najnižjimi v Evropi. Zato je poziv Evropske unije k nujni reformi na področju pokojninskega sistema povsem na mestu.
»Cilj Vlade Republike Slovenije je zagotoviti primerne in vzdržne pokojnine tako, da bo povečala število zavarovancev v celotnem prebivalstvu in zagotovila finančno vzdržen pokojninski sistem, ki ohranja model medgeneracijske solidarnosti, ter podaljšala aktivno obdobje vsakega posameznika,« je izpostavil minister Svetlik. Večje spremembe se obetajo po letu 2015 in sedanjih upokojencev in tistih, ki bodo 1. januarja 2015 že stari 55 let, ne bodo doletele. Za vse ostale pa se bodo spremembe postopno uveljavljale do leta 2025.
Novost v pokojninski reformi predstavljata predlog o polni in minimalni starosti ob upokojitvi in izenačitev pogojev za moške in ženske. Tako se bo polna starost dvignila na 65 let, minimalna pa na 60. Trenutno ima Slovenija v Evropi eno najnižjih minimalnih starosti, saj za moške znaša 58 let in za ženske 56 let in 4 mesece. Kasnejši odhod v pokoj bodo spodbujali t. i. bonusi, prezgodnje upokojevanje pa preprečevali malusi. Podaljšano bo obračunsko obdobje za odmero pokojnine, in sicer s sedanjih 18 na 35 let. Novost pa predstavlja ukrep »vsako delo šteje« ki pomeni, da se bodo v pokojninsko blagajno vplačevali prispevki tudi od študentskega dela, pogodbenih razmerij in podobno.
Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik je na petem Štajerskem gospodarskem forumu izpostavil celovitost pokojninske reforme, ki je namenjena vsem generacijam. Ob tem ostajata aktualna prvi oziroma temeljni steber, ki je odvisen od posameznih vplačil in tretji steber, ki predvideva tako prispevek države kot delodajalca za tiste z nižjimi dohodki. Znotraj prvega stebra pa bo ničelni steber zagotavljal državno minimalno pokojnino za vsakega državljana. Preglednost pokojninskega sistema bo izboljšana z uvedbo navideznih računov, kjer se bodo natančno evidentirala vsa vplačila v obdobju aktivnega življenja posameznika in mu omogočala neposreden pregled nad višino zbranih sredstev.
Prof. dr. Rasto Ovin je poudaril, da predstavlja največji problem zaposljivost starejših oseb, saj ima Slovenija eno najnižjih stopenj zaposlenosti starejših oseb, torej v skupini 55 – 65 let, ki je v letu 2008 dosegla 32,8 %, medtem ko ta stopnja znaša v državah članicah EU27 45,6 %. To je posledica zgodnjega odhoda iz trga dela oziroma predčasnega upokojevanja. S tem se Slovenija bistveno oddaljuje od doseganja lizbonskih ciljev, ki določajo dvig stopnje zaposlenosti starejših znotraj EU do leta 2010 na 50 %. Gosti 5. Štajerskega gospodarskega foruma so to težavo posebej izpostavili, pri čemer so se strinjali, da je temeljni razlog negotovost kasnejših pokojnin, zato ljudje predčasno odhajajo v pokoj. Brigita Ačimovič iz Taluma vidi razlog za tako nizko stopnjo zaposlenosti starejših v pomanjkanju pripravljenosti starejših za delo po 55. in 60. letu. Mag. Ivan Vogrin, direktor podjetja Interles, pa je izpostavil problem razvrednotenja dela, saj neupravičeni socialni transferji pogosto presegajo vrednost rednega dela, kar privede do zlorabe socialne države. Tako, po njegovem mnenju, večina ljudi ne vidi delo kot vrednoto.
Po predvidevanjih bo do leta 2050 prvič v zgodovini število starejših v svetu preseglo število mladih v svetu, zato bi morali že sedaj oblikovati dolgoročno strategijo, ki bi starejše spodbujala in jim omogočala daljše aktivno življenje. A starejši delavci niso atraktivna delovna sila za delodajalce, ki sicer zagovarjajo princip vseživljenjskega učenja, prekvalifikacije in prilagajanja, a dokler bodo starejši delavci za delodajalce bistveno dražji od mlajših, zanimanja zanje ne bo. Eden od ukrepov za stimuliranje delodajalcev bi bili nižji prispevki za starejše delavce, kar bi jim avtomatično dvignilo konkurenčnost na trgu delovne sile.