Svetovalec ministra za zdravstvo prim. mag. Martin Toth je na forumu izpostavil nujnost zdravstvene reforme, saj področje zdravstvenega sistema ni doživelo konkretne revitalizacija že od osamosvojitve Slovenije. Vodilo zdravstvene reforme je odpravljanje nasprotij in nelogičnosti ter racionalizacija tako primarne kot tudi sekundarne in terciarne dejavnosti zdravstva. A dejstvo ostaja – obstaja enotnost glede nujnosti reforme, manj enotnosti pa je glede izvedbe reforme.
Predstavnice gospodarstva so opozorile predvsem na velik problem zdravstvenega absentizma s katerim se soočajo številna, praktično vsa podjetja in to ne glede na dejavnost. Milena Bratušek iz podjetja MLM Storitve je poudarila, da se ravno zato podjetja na tem področju zelo trudijo in tudi dosegajo uspehe. Pomembno pa je, da to ne bi bila samo prizadevanja podjetij, ampak bi bila podkrepljena tudi z ukrepi in stimulacijo s področja države. Izpostavila je izjemen uspeh vsakoletnega upada zdravstvenega absentizma v njihovem podjetju, lansko leto za 1 %. Zasluge gredo predvsem celovitemu strateškemu načrtu, kjer predstavlja preventiva pomemben del in je vsebovana v rednih pregledih tako delavcev, kot strojev, izobraževanju iz varstva pri delu, ter izobraževanja zaposlenih samih o pomenu zdravega načina življenja.
Nasprotno pa se v podjetju Carrera Optyl soočajo s povečanjem zdravstvenega absentizma, predvsem zaradi izgube naročil in posledične prezaposlitve delavcev, ki so v strahu, da bodo izgubili službo. Tako je Mira Horvat iz Carrera Optyl mnenja, da se lahko povečanje zdravstvenega absentizma pripiše predvsem psihološkim razlogom, stresu in strahu pred spremembami. Ker so spremembe neizbežne, so v podjetju Carrera Optyl zastavili širok obseg informiranosti zaposlenih preko sveta delavcev, sindikalnih predstavnikov in oglasne deske. Prav tako so uvedli tudi razgovore z zaposlenimi, ki se vrnejo z bolniškega staleža na nivoju vodij in tudi na nivoju kadrovske službe v primeru daljšega bolniškega staleža. Namen teh razgovorov je spoznati težave, s katerimi se zaposlenimi srečujejo ter skupaj z njimi najti rešitve. A takšni razgovori s strani delavcev niso bili sprejeti najbolj pozitivno. Pri tem se podjetje iz Ormoža sooča tudi z regijsko slabšo statistiko zdravstvenega absentizma, ki jo je možno pripisati tudi ukvarjanju zaposlenih z vinogradniško in kmetijsko dejavnostjo, kar je vzrok za beg v bolniški stalež.
Marjana Bravc, direktorica invalidskega podjetja Paloma Pis , kjer je kar 54 % zaposlenih invalidov, je opozorila na preventivo, ki bi se morala pričeti že zelo zgodaj v otroštvu in na način, da postane skrb za lastno zdravje za vsakega posameznika samoumevna.
Mag. Martin Toth je označil zdravstveni absentizem za kompleksen problem celotne družbe, ki v Sloveniji dosega kar 6 % BDP. Pri tem je izpostavil, da je bil poudarek v preteklosti predvsem na tehničnem vidiku varnosti, danes pa je potrebno vlagati v ljudi, v njihov razvoj in občutek pripadnosti podjetju. Eden od ukrepov proti zdravstvenem absentizmu, ki jih predvideva zdravstvena reforma, je znižanje nadomestil, kot spodbudo delavcu, da se čim prej vrne na delovno mesto. S takšnim ukrepom in uvedbo čakalnih dni, bo Slovenija sledila praksi evropskih držav, ki imajo takšne zdravstvene sisteme že vzpostavljene.
Gosti 6. Štajerskega gospodarskega foruma so posebej izpostavili razvoj preventive in orientacijo k zdravju, tako na ravni delodajalca kot vsakega posameznika. Mg. Martin Toth je omenil uvedbo diferenciranih prispevnih stopenj, ki bi povečale interes in odgovornost delodajalcev, da zagotovijo zdravju prijazno delovno okolje. Hkrati bi se preventivni pregledi zaposlenih morali prilagodili delovnemu mestu vsakega posameznika, saj so se splošni preventivni pregledi izkazali za neučinkovite in potratne.
Prof. dr. Maks Tajnikar je po drugi strani predlagal dvig deleža za zdravstvo v BDP s trenutnih 8,2 % na vsaj 9 % BDP ter reformo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, torej plačevanja dodatnih storitev iz lastnega žepa, kar bi ljudi prisililo, da vstopajo v zdravstveni sistem na odgovoren način in takrat, ko je to zares potrebno.
Slovenski zdravstveni sistem zagotovo ni slab, nudi izjemno kvalitetne in vrhunske storitve, med vsemi članicami Svetovne zdravstvene organizacije, ki jih je 191, se Slovenija uvršča v sam vrh, na 30. mesto. Seveda pa to ne pomeni, da se lahko reformi izognemo, obratno, vsi priznavajo njeno nujnost. Žal je manj enotnosti glede izvedbe, kar se je pokazalo tudi na 6. forumu Štajerske gospodarske zbornice, ki se je zaključil z razgibano in energično razpravo, ki se je nadaljevala tudi po koncu uradnega dela.
