Pri plačilni nedisciplini je pomembno predvsem preventivno ukrepanje – torej, podjetniki morajo poskrbeti za dobro zavarovanje dogovorov pa tudi za dvig poslovne kulture, zakonodaja pa mora določati učinkovite načine reševanja.
Plačilna nedisciplina je spremljajoči pojav podjetništva, v slovenskem prostoru je žal bolj prisotna kot v nekaterih drugih okoljih Evropske unije, njena pojavnost pa je še posebej prišla do izraza zaradi gospodarske krize in deluje zaviralno na celoten segment slovenskega gospodarstva. Zaradi plačilne nediscipline poslovnih partnerjev je onemogočen razvoj mikro, malih in srednjih podjetij, ki posledično ne vlagajo sredstev v raziskave, razvoj in v širitev poslovanja.
Minister Zalar in dr. Šime Ivanjko sta bila enotnega mnenja, da se podjetniki premalo poslužujejo različnih inštrumentov, ki bi jim omogočali, da se zaščitijo pred končno situacijo, ko postanejo upnik. Tako je breme previdnosti predvsem na strani podjetnikov, ki morajo že na začetku, preden sploh pride do plačilne nediscipline, torej že v prvi fazi vstopanja v poslovni odnos, nameniti le-temu več pozornosti in z določenimi zavarovanji zaščititi svoje interese. Minister Zalar je izpostavil možnost preverjanja bonitetne ocene in plačilne sposobnosti poslovnega partnerja na AJPESU. Po mnenju dr. Šime Ivanjka pa je eden od najbolj učinkovitih zavarovalnih instrumentov menica, ki pa je gospodarstveniki ne poznajo dovolj in jo zato premalo uporabljajo. Menico lahko kot instrument zavarovanja uporabi vsakdo in garantira poplačilo najkasneje v petih dneh, kar olajša položaj upnikov v primeru, ko ima dolžnik premoženje.
Minister Zalar je izpostavil, da v segmentu plačilne nediscipline izstopa predvsem gradbena dejavnost, tako po številu in obsegu dolga, saj dosega le-ta v mesecu avgustu kar 37 % vseh dospelih neporavnanih obveznosti. Minister je mnenja, da se morajo tista podjetja, ki delujejo v tej panogi, zavedati tveganja in odmisliti prepričanje, da bo v primeru, če bo šlo kaj narobe, težave reševalo sodišče. »Takšno razmišljanje je neustrezno in ne sledi trendu, ki obstaja v globalnem svetu« pravi minister. Zato so na ministrstvu poleg sprejetja novele zakona o izvršbi in zavarovanju, posebno pozornost namenili tudi preventivi, in sicer z Listino o alternativnem reševanju sporov, ki spodbuja gospodarstvenike, da, ko je to mogoče, uporabijo mediacijo ali druge alternativne načine reševanja sporov.
Štajerski podjetniki so priznali, da je njihova glavna skrb predvsem obstoj in preživetje podjetja. V poslovnem svetu, kjer je konkurenca velika, so zato prisiljeni vstopati tudi v neenakopravne poslovne odnose in prevzemati velika tveganja, da bi pridobili posel, pri tem pa se pogosto zanašajo na medpodjetniško solidarnost.
Minister Aleš Zalar je predstavil številne ukrepe pravosodnega ministrstva na področju plačilne nediscipline, kot npr. okrepitev aktivnosti na področju gospodarskega kriminala tako s kadrovskega kot finančnega vidika, in skupno idejo ministrstva za pravosodje in gospodarstvo, da bi sodišče ob registraciji novega poslovnega subjekta odstopilo listino davčni upravi, ki bi preverila, kakšen subjekt je, in v primeru slamnatih podjetij ustavilo registracijo takšnega podjetja. V prvem tednu oktobra pa bo potekala konferenca na temo obrnjenega dokaznega bremena, katere izhodišča bodo podlaga za spremembo zakona, ki bo uvedel postopek, da oseba, ki je osumljena, da je na nezakonit način pridobila premoženje, gre tudi za osebno premoženje, sama dokaže, kako je premoženje pridobila in ne da mora to dokazovati nasprotna stranka ali država.
Minister Zalar je izpostavil prenovo stečajnega zakona, ki je v veljavi dober mesec in še precej nepoznan med podjetniki. Omogoča pa opcijo ponovnega zagona podjetja, ki se znajde v položaju insolventnosti, tako da daje upnikom možnost, da v okviru upniškega odbora z dokapitalizacijo rešujejo podjetje, če se za to ne odločijo lastniki. Tako bi lahko zakon aplicirali tudi na podjetje Vegrad, kjer so izpolnjeni pogoji za takšen način organizacije in reševanje podjetja ter omogočiti nadaljevanje dela in preživetje.
Razpravljavci so omenili tudi prakso neplačevanja različnih prispevkov državi, ki v okviru določenega časovnega odloga omogoči podjetniku preživetje, žal pa se je izkazalo, da je to postala stalna praksa nekaterih podjetij, tudi s privolitvijo Davčne uprave, torej gre za sprevrženo poslovno prakso, ki ni dopustna. Izpostavljen je bil tudi problem sive ekonomije, ki po nekaterih ocenah dosega 10 milijard prometa letno in predstavlja 27 % BDP.
Udeleženci foruma so se strinjali, da so kljub kompleksnosti problema plačilne nediscipline optimisti, njihovo prepričanje pa podpirajo tudi statistični podatki, saj je bilo število subjektov, ki ne plačujejo svojih obveznosti, v mesecu avgustu najnižje v letu 2010, in sicer je bilo takšnih oseb 4.638. A hkrati se povečuje število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 365 dni, teh oseb je bilo v avgustu največ v letošnjem letu in sicer 1.196.
Dr. Šime Ivanjko je označil plačilno nedisciplino za konstanten pojav, ki bo vedno prisoten in zahteva od vladnih ustanov in nosilcev poslovnih odločitev rigorozen pristop z upoštevanjem dobrih poslovnih običajev, človeških in moralnih norm, ne samo pravnih, kar pa je v slovenskem prostoru šele v razvoju. Izboljšanje situacije na področju plačilne nediscipline je v nacionalnem gospodarskem interesu in zahteva celovito obravnavo in proaktivno delovanje, tako s strani vlade kot vsakega podjetnika.
