Novosti in obvestila

Datum

22. Dec 2016

Kategorije

Deli z drugimi

8. ŠGF: Trg dela – trg nezadovoljstva?

V času zaostrenih gospodarskih razmer se je še bolj pokazala neustrezna zakonska ureditev slovenskega trga dela, ki mu lahko očitamo pomanjkanje fleksibilnosti in konkurenčnosti. Med razpravljavci je na to temo obstajal konsenz, saj so se vsi strinjali, da trenutna ureditev dela ne zagotavlja varnosti in fleksibilnosti, ne za delodajalce niti za delojemalce. Dr. Ivan Svetlik je poudaril, da smo bili v preteklosti navajeni pasivne varnosti, ko smo bili deležni zaščite, manj pozornosti pa je bilo posvečeno aktivni varnosti, pri kateri bi moral vsak poskrbeti sam zase, se oborožiti z znanjem in sam iskati priložnosti in delo. Zakon o malem delu je korak v pravi smeri, 26. oktobra so ga poslanci v državnem zboru z 39 glasovi za in 32 glasovi proti tudi sprejeli in bo začel veljati leta 2012. Tako je cilj vlade v naslednjih dneh prepričati državni svet, ki lahko vloži veto in zahteva da državni zbor o zakonu ponovno odloča, tokrat z absolutno večino, da je zakon dober in omogoča študentom, upokojencem in brezposelnim dodatni zaslužek in dodatne aktivnosti. Vsak brezposelni pa bo še naprej užival enake pravice in možnost dodatnega zaslužka.

Lidija Jerkič, predsednica SKEI Slovenije, je potrdila, da bodo predstavniki delojemalcev v državnem svetu vložili predlog za odložilni veto na zakon o malem delu in opozorila na nasprotovanje tako študentov kot sindikatov, saj zakon zagotavlja fleksibilnost, vendar na račun varnosti. Omenila je tudi možnost referenduma, saj je Študentska organizacija Slovenije že zbrala potrebnih 2500 podpisov za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o malem delu. Izpostavila je tudi izkušnje nemških in avstrijskih kolegov, ki so se, po uvedbi malega dela, soočili z izrednim povečanjem te oblike dela, ki je tako postal konkurenca varni zaposlitvi.

Udeleženci foruma iz vrst gospodarstva, so večinoma izrazili neopredeljenost do malega dela, saj le-ta ne vpliva na njihovo posamezno panogo. Tako je Peter Kosi, direktor Granit d.d. in podpredsednik Štajerske gospodarske zbornice omenil, da zakon o malem delu ne bo imel velikega vpliva na sektor gradbeništva, je pa pozdravil več možnosti, ki jo zakon nudi brezposelnim. Boštjan Tancer, član upravnega odbora Varnost Maribor d.d., je dodal, da zakon o malem delu prav tako ne bo imel bistvenega vpliva na panogo zasebnega varovanja, saj morajo biti zaposleni, po zakonu o zasebnem varovanju, v rednem delovnem razmerju. Brigita Juhart, direktorica Kadring d.o.o. iz skupine Impol, pa je nasprotno izrazila obžalovanje, da predlogi delodajalcev glede omejitve števila ur malega dela niso bili upoštevani, kar je velika pomanjkljivost prav za podjetje Impol, ki je v poletnih mesecih zagotovilo delo 200 študentom in dijakom, vendar sedaj to ne bo več možno.
Peter Pogačar, direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela, je izpostavil prednost malega dela tako za delodajalce in delojemalce, saj nudi obema izhod iz dela na črno. Omenil je tudi, da spremembe na trgu dela ne smemo dojemat kot kratenje pravic, saj so namenjene predvsem poenostavitvi, preglednosti in hitrejšim postopkom, vendar ne na račun varnosti.

Delodajalci so se strinjali, da je trenutna ureditev trga dela slaba in ne omogoča fleksibilnosti. Brigita Juhart, direktorica Kadring d.o.o. iz skupine Impol je izpostavila predvsem togost trga dela tako npr. prerazporeditev delavca traja tudi do 30 dni. Takšni dolgotrajni in zapleteni postopki so eden od razlogov za slabšo slovensko konkurenčnost. Boštjan Tancer, član upravnega odbora Varnost Maribor d.d. je omenil, da pogreša predvsem več prožnosti, varnosti in fleksibilnosti na trgu dela ter da je strošek dela preveč obremenjen z davki.

Posebno pozornost so na forumu namenili tudi pokojninski reformi. Minister Svetlik je povedal, da so trenutno v intenzivni fazi usklajevanja, zbližanja stališč in iskanja rešitev. Z pokojninsko reformo želijo doseči dva poglavitna cilja: zagotoviti stabilnost pokojninske blagajne in zaustaviti upadanje pokojnin. Le tako bo Slovenija še naprej ostala socialna država. »Bremena je potrebno razporediti enakomerno med vse generacije, dogovor je nujen in račun si je potrebno razdeliti« je prepričan minister Svetlik.

Brigita Juhart je omenila, da opažajo razliko med določenimi zaposlenimi, saj se ti, ki delajo v pisarnah, ne odločajo za upokojitev, ko izpolnijo pogoje, medtem ko delavci iz proizvodnje komaj čakajo da se upokojijo. Za delavce iz težkih poklicev bo tako predvidena izjema; upokojitev pri 60 letih in 43 letih pokojninske dobe, brez malusov. Lidija Jerkič, predsednica SKEI Slovenije je izrazila mnenja, da bi moralo biti prehodno obdobje daljše, na kar je minister Svetlik odvrnil, da se prehodno obdobje ne more podaljšat čez leto 2018, ko bo nastopilo najbolj kritično obdobje. Na vprašanje, kako bomo umsko in telesno sploh sposobni delati čez 20 ali 30 let, je minister Svetlik odgovoril, da je ministrstvo pripravilo nabor ukrepov za aktivno staranje, s katerimi bodo skušali vplivati tako na delodajalce kot zaposlene.

Peter Kosi, direktor Granit d.d. je mnenja, da je potrebno med zakonom o delovnih razmerjih in pokojninsko reformo najti kompromis. Minister Svetlik je napovedal, da bodo prva izhodišča glede reforme zakona o delovnih razmerjih čez 2 tedna predstavljena socialnim partnerjem. Cilj je implementirati princip aktivne varnosti, ki bi omogočal delojemalcem, da nemoteno prehajajo iz poklica v poklic, od delodajalca k drugemu delodajalcu. Razpravljavci so se strinjali, da je trenutna ureditev trga dela slaba in ne omogoča fleksibilnosti in varne prožnosti niti delodajalcu niti delojemalcu. Celovita reforma trga dela pa zahteva temeljit razmislek in iskanje konsenza pri vseh udeleženih akterjih.

Prijava na Enovice in spletni
časopis “GOSPODARSKI IZZIVI”

Prejemajte poslovne novice, strokovne nasvete in vabila na dogodke v naših elektronskih novicah. V novem spletnem časopisu spoznavajte  dobre  podjetniške  prakse, podjetja,  uspešne podjetnice in podjetnike.

Več novic