Delodajalske organizacije se niso udeležile izredne seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), na kateri je vlada želela obravnavati predlog o obveznem izplačilu božičnice. Kot je pojasnil glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, so delodajalci v zadnjih dveh tednih svoje argumentirane predloge predstavili tako predsedniku vlade kot tudi ministru za delo, a vlada z njimi ni opravila resne razprave.
»Sklic izredne seje ESS je bil preuranjen. Sami smo se zavzemali, da se božičnica obravnava na seji v začetku novembra, kot je bilo prvotno predvideno. Tako bi imeli možnost predstaviti tako delodajalske kot sindikalne predloge,« je poudaril Gorenšček, sicer tudi predsedujoči ESS.
Po njegovih besedah se je dosedanje usklajevanje spremenilo v farso, zato delodajalci niso videli smisla v sodelovanju pri točki, kjer je dialog že izgubil svojo vsebino.
Na GZS vztrajajo, da mora božičnica ostati prostovoljna in da je treba izplačila oprostititi davkov in prispevkov, s čimer bi podjetja spodbudili k nagrajevanju zaposlenih glede na uspešnost.
»Nikakor ne moremo sprejeti obvezne božičnice, ki bo enaka za vse,« je opozoril Gorenšček. »Božičnica mora ohraniti svoj namen – nagraditi tiste, ki so s svojim delom in rezultati prispevali k uspehu podjetja. Če postane zakonska pravica, izgubi svoj motivacijski učinek.«
Absentizem: GZS podpira ukrepe za zmanjšanje odsotnosti z dela
Na redni seji ESS, ki je potekala isti dan, so socialni partnerji razpravljali o absentizmu in obdavčitvi normirancev.
Gorenšček je opozoril, da se bolniške odsotnosti v Sloveniji povečujejo – v prvih šestih mesecih leta 2025 za 4,3 %, kar pomeni, da Slovenija sodi v evropski vrh po številu tednov odsotnosti.
Po analizi Banke Slovenije bi bil slovenski BDP višji za 1 %, če bi se stopnja bolniških odsotnosti po letu 2019 ohranila na dolgoletnem povprečju.
»Za dolgoročno zmanjšanje absentizma je nujen celovit pristop, ki združuje nadzor in spodbude. Zgolj restriktivni ukrepi niso dovolj – potrebni so preventivni programi, razbremenitev zdravstvenega osebja in boljše sodelovanje z delodajalci,« je poudaril Gorenšček.
GZS in njen Strateški svet za zdravje podpirata vladne predloge ukrepov, vendar pozivata k njihovi čimprejšnji izvedbi. Med ključnimi rešitvami izpostavljajo digitalizacijo postopkov, spodbude za delodajalce, ki izvajajo preventivo, ter standardizacijo odločanja o bolniških odsotnostih.
GZS opozarja tudi na druge zakonodajne predloge
Gorenšček je izpostavil še tri zakone v pripravi, ki bi lahko dodatno obremenili gospodarstvo: predlog o prenosu odločanja o bolniški odsotnosti z 30 na 90 dni na družinskega zdravnika, predlog Zakona o konoplji za osebno uporabo, ki bi po oceni GZS ogrozil varno delovno okolje, ter predlog Zakona o prispevkih za socialno varnost, ki predvideva zvišanje prispevne stopnje za delodajalce in zaposlene za 1 %.
Na seji so socialni partnerji obravnavali tudi predlagane spremembe za normirane samostojne podjetnike, ki dvigujejo mejo za vstop v sistem pavšalne obdavčitve. Dogovorili so se, da bo to področje podrobneje obravnaval strokovni odbor ESS.
