Maribor, 14. september – Štajerska gospodarska zbornica je danes organizirala Gospodarski forum, na katerem so Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje, Elen Uršič, uni. dipl. psih., Imago klinična terapevtka, Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS, Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, in Marko Cvetko, član uprave – delavski direktor, Cinkarna Metalurško-kemična industrija Celje, d.d., spregovorili o novem Zakonu o varnosti in zdravju pri delu, ki bo začel veljati 3. decembra 2011 in prinaša novosti tudi na področju promocije zdravja na delovnem mestu. Od delodajalca terja, da mora promocijo zdravja na delovnem mestu načrtovati, izvajati, spremljati in zanjo zagotoviti potrebna sredstva.
Mojca Gobec, dr. med., generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, ki je bilo pobudnik tega zakona, saj skrb za varno delovno okolje in dobro počutje dokazano prispeva k večji učinkovitosti in produktivnosti zaposlenih, je izpostavila: »A spremembe se ne bodo zgodile čez noč.« Delodajalcem bodo na voljo tudi smernice, cilj zakona pa je, da postane skrb za zdravje stalnica vseh delovnih organizacij.
Marko Cvetko iz podjetja Cinkarna Metalurško-kemična industrija Celje je izpostavil, da imajo v njegovem podjetju kot tudi v vseh poslovnih enotah razvite različne sisteme na tem področju: tako imajo zaposleni enkrat na mesec na voljo prostovoljno merjenje holesterola in krvnega sladkorja, vzpostavljen je sistem Iskrice – vsi, ki imajo dostop do računalnika, dobijo na svoj terminal nasvete glede zdravja pri delu, npr. glede dvigovanja bremen, v glavni jedilnici, kjer je skoraj polovica zaposlenih, pa so začeli s promocijo risanih filmov, ki promovirajo zdravje in varnost pri delu. Z vodenjem statistike so ugotovili veliko pozitivnih učinkov, kot je zmanjšanje števila bolniških odsotnosti kot tudi zmanjšanje števila poškodb pri delu za skoraj 100 %.
Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS, je mnenja, da nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu prinaša velike spremembe in pravo revolucijo, predvsem za majhna in mikro podjetja. Velika podjetja so se z vidikom varnosti in zdravja pri delu že ukvarjala in imajo razvite programe, medtem ko se majhna in mikro niso. Zakon predvideva globo od 2.000 do 40.000 evrov za tiste delodajalce, ki ne bodo imeli programa promocije zdravja, a omogoča delodajalcu veliko manevrskega prostora glede načina in vrste ukrepov. Programi promocije zdravja bodo pisani na kožo posameznemu delodajalcu, saj mora le-ta pripraviti celovito politiko, pri kateri pa mora upoštevati celovitost in posebnost lastnega delovnega procesa, hkrati pa mora določiti tudi načine, s katerimi bo statistično spremljal učinke teh ukrepov.
»Največjega stresa ne doživljajo tisti, ki so izgubili službo, temveč tisti, ki so ostali v službi,« je izpostavil Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, in tako predstavil globalni problem prestrukturiranja in uvajanja sprememb, ki je še posebej viden v trenutnih težkih gospodarskih razmerah, a pogosto zanemarjen s strani vseh ključnih deležnikov. Takšne spremembe so vedno dejavnik stresa in prinašajo tveganja za zdravje, varnost in dobro počutje pri delu, vodijo pa lahko do absentizma, kar neposredno vpliva na donosnost zaradi slabše produktivnosti.
Elen Uršič, univ. dipl. psih, Imago klinična terapevtka, je izpostavila širši družbeni kontekst tega vidika, saj se morajo angažirati vsi segmenti družbe in bistvena je sprememba obstoječega razmišljanja. »Zakon potrebuje podporno okolje tako organizacije kot družbe,« je razmišljanje sklenila Imago klinična terapevtka in poudarila, da pogreša predvsem sistemski način razmišljanja.
V Sloveniji evidentiramo letno 10 do 11 milijonov izgubljenih delovnih dni, kar pomeni, da izostane od dela zaradi bolezni ali poškodb dnevno približno 38.500 do 39.000 ljudi. Zdravstveni absentizem v Sloveniji se je v zadnjih 10 letih sicer opazno zmanjšal, vendar je bila zaskrbljenost, da se bo delež povečal zaradi gospodarske krize in socialne stiske delavcev, upravičena. Po podatkih za januar-oktober 2010 je izkazan indeks izgubljenih dni za Slovenijo 4,11 %, Slovenija pa se po višini zdravstvenega absentizma uvršča med prvih 5 evropskih držav.
