Mojca Gobec, dr. med., generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, ki je bilo pobudnik tega zakona, saj skrb za varno delovno okolje in dobro počutje dokazano prispeva k večji učinkovitosti in produktivnosti zaposlenih, je izpostavila, da se spremembe ne bodo zgodile čez noč in da bodo delodajalcem na voljo tudi smernice, cilj zakona pa je, da postane skrb za zdravje stalnica vseh delovnih organizacij.
Marko Cvetko iz podjetja Cinkarna Metalurško-kemična industrija Celje je izpostavil, da imajo v njegovem podjetju kot tudi v vseh poslovnih enotah razvite različne sisteme na tem področju: tako imajo zaposleni enkrat na mesec na voljo prostovoljno merjenje holesterola in krvnega sladkorja, vzpostavljen je sistem Iskrice – vsi, ki imajo dostop do računalnika, dobijo na svoj terminal nasvete glede zdravja pri delu, npr. glede dvigovanja bremen, v glavni jedilnici, kjer je skoraj polovica zaposlenih, pa so začeli s promocijo risanih filmov, ki promovirajo zdravje in varnost pri delu. Z vodenjem statistike so ugotovili veliko pozitivnih učinkov, kot je zmanjšanje števila bolniških odsotnosti kot tudi zmanjšanje števila poškodb pri delu za skoraj 100 %.
Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS, je mnenja, da nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu prinaša velike spremembe in pravo revolucijo, predvsem za majhna in mikro podjetja, saj na področju varnosti in zdravja pri delu ne ločuje med velikimi in majhnimi podjetji. Velika podjetja so se s tem vidikom že ukvarjala in imajo razvite programe, medtem ko se majhna in mikro podjetja niso. Zakon predvideva globo od 2.000 do 40.000 evrov za tiste delodajalce, ki ne bodo imeli programa promocije zdravja, a omogoča delodajalcu veliko manevrskega prostora glede načina in vrste ukrepov. Programi promocije zdravja bodo pisani na kožo posameznemu delodajalcu, saj mora le-ta pripraviti celovito politiko, pri kateri pa mora upoštevati celovitost in posebnost lastnega delovnega procesa, hkrati pa mora določiti tudi načine, s katerimi bo statistično spremljal učinke teh ukrepov.
Velik problem danes predstavlja podaljševanje dejanskega delovnega časa in intenzivnosti dela, ki vodi do občutkov preobremenjenosti in posledično bolniške odsotnosti. »Največjega stresa ne doživljajo tisti, ki so izgubili službo, temveč tisti, ki so ostali v službi,« je izpostavil Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, in tako predstavil globalni problem prestrukturiranja in uvajanja sprememb, ki je še posebej viden v trenutnih težkih gospodarskih razmerah, a pogosto zanemarjen s strani vseh ključnih deležnikov. Takšne spremembe so vedno dejavnik stresa in prinašajo tveganja za zdravje, varnost in dobro počutje pri delu, vodijo pa lahko do absentizma, kar neposredno vpliva na donosnost zaradi slabše produktivnosti.
Elen Uršič, univ. dipl. psih, Imago klinična terapevtka, je izpostavila nujnost širšega družbenega konteksta, saj se morajo angažirati vsi segmenti družbe, bistvena pa je sprememba obstoječega razmišljanja. »Zakon potrebuje podporno okolje podjetij in celotne družbe,« je razmišljanje sklenila Imago klinična terapevtka in poudarila, da pogreša predvsem sistemski način razmišljanja.
V Sloveniji evidentiramo letno 10 do 11 milijonov izgubljenih delovnih dni, kar pomeni, da izostane od dela zaradi bolezni ali poškodb dnevno približno 38.500 do 39.000 ljudi. Zdravstveni absentizem v Sloveniji se je v zadnjih 10 letih sicer opazno zmanjšal, vendar je bila zaskrbljenost, da se bo delež povečal zaradi gospodarske krize in socialne stiske delavcev, upravičena. Po podatkih za januar – oktober 2010 je izkazan indeks izgubljenih dni za Slovenijo 4,11 %, Slovenija pa se po višini zdravstvenega absentizma uvršča med prvih 5 evropskih držav. V EU 27 je odsotnost z dela iz zdravstvenih razlogov v povprečju trajala 4,6 dni na zaposlenega delavca. Najvišja je bila na Hrvaškem, kjer je trajala 9,4 dni na zaposlenega, sledita ji Slovenija z 8,7 dni in Portugalska z 8,6 dni na zaposlenega. Najnižja pa je bila v Romuniji (2,0 dni), Španiji (2,8 dni ) in Avstriji (3,4 dni).
V okviru projekta GEAR for Changes je bil v skupnem sodelovanju slovenskih, angleških in hrvaških strokovnjakov ter socialnih partnerjev, pripravljen priročnik »Zdravju prijazno prestrukturiranje« katerega namen je olajšati razumevanje in podpreti izvajanje zdravju prijaznejših načinov prestrukturiranja podjetij. Priročnik nudi podporo delodajalcem in delavcem v procesu prestrukturiranja podjetja ali v času uvajanja sprememb, hkrati pa podpira organizacije pri uresničevanju njihovih poslovnih ciljev.
Gospodarski forum je bil organiziran in sofinanciran v okviru projekta GEAR for Changes www.gear-progress.eu. Projektni partnerji (SLO): EIM d.o.o. Center razvoja človeških virov, Štajerska gospodarska zbornica, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije – Območna organizacija Podravje in Koroška, Združenje delodajalcev Slovenije.
