Sprememba Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1K), ki je v veljavo stopila 24. februarja 2021, je v postopek registracije samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb prinesla nekaj dodatnih omejitev, ki otežujejo postopek registracije, hkrati pa ga podaljšujejo.
Novosti za tujce, ki želijo postati ustanovitelji, družbeniki ali podjetniki v Sloveniji, je ta, da se bo zanje preverjalo, ali obstajajo omejitve iz točk 1, 2, 3 in 4 prvega odstavka 10a. člena. Gre za kazniva dejanja, neizpolnjene davčne obveznosti za osebo in družbe, v katerih ima delež višji od 25%, prekrški v zvezi s plačilom za delo in zaposlovanjem na črno.
Če ustrezne evidence ne omogočajo vzajemne izmenjave podatkov med Republiko Slovenijo, drugo državo članico ali tretjo državo, ustanovitelj, podjetnik oziroma pridobitelj statusa družbenika pristojnemu organu iz prejšnjega odstavka neobstoj omejitev iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena izkaže s predložitvijo dokazila iz svoje države, da te omejitve ne obstajajo in sicer:
- izpis iz ustreznega registra, če tega ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri ima pravna oseba svoj sedež, iz katerega je razvidno, da ne obstajajo razlogi za omejitev ustanovitve družbe, podjetnika ali pridobitve statusa družbenika v zvezi s 1. in 4. točko prvega odstavka 10a. člena;
- potrdilo, ki ga izda pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi, iz katerega je razvidno, da ustanovitelj družbe, podjetnika ali pridobitve statusa družbenika v matični državi ali državi, v kateri ima pravna oseba svoj sedež, nima neporavnanih davčnih obveznosti v zvezi z 2. in 3. točko prvega odstavka 10a. člena.
Lahko odda tudi dokazila iz svoje države, da te omejitve ne obstajajo oziroma potrdila, da se določeno dejanje v njihovi državi ne šteje za prekršek ali kaznivo dejanje oziroma potrdilo, da takšna evidenca ne obstaja. Potrdila, izpisi oziroma druga dokazila morajo biti prevedena v slovenski jezik in ne smejo biti starejša od 30 dni.
Kdo se smatra za tujca? Glede na usmeritve državnih organov bo potrdila morala izkazati oseba, ki ni državljan RS in hkrati nima stalnega prebivališča v RS. V kolikor ima oseba državljanstvo ene države, stalno prebivališče pa v drugi tuji državi, se zahteva, da potrdila prinese iz države stalnega prebivališča, saj je najbolj verjetno, da tam že dalj časa živi in dela.
Kako je z legalizacijo tujih listin? Tuje listine se obravnavajo isto kot do sedaj. Pri vseh tujih listinah se upoštevajo predpisi glede legalizacije tujih listin, kar pomeni, da se overitve ne zahteva, če ima država z RS sklenjen sporazum, iz katerega izhaja, da overitev listin, ki jih izdajo pristojni državni organi ni potrebna. Za listine iz držav, ki so podpisale Haško konvencijo, se zahteva overitev z apostille, za listine iz drugih držav pa polno legalizacijo.
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.
