Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) od nove vlade pričakuje, da bo v koalicijsko pogodbo vključila čim več predlogov iz njenega gospodarskega programa. Po oceni zbornice je izboljšanje konkurenčnosti poslovnega okolja ključno za pospešitev razvoja slovenskega gospodarstva.
Na današnji novinarski konferenci v Ljubljani so predstavniki GZS predstavili ključne prioritete in pričakovanja gospodarstva v letu 2026, se odzvali na aktualno dogajanje ter podali analizo gospodarske rasti v letu 2025 in napoved za leto 2026. Nastopili so glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, generalna direktorica Vesna Nahtigal, glavni ekonomist Bojan Ivanc ter direktor službe za korporativno komuniciranje Jernej Kovač.
Pričakovanja do vlade
GZS od aktualne vlade pričakuje predvsem izpolnitev že danih obljub glede zakonskih sprememb na področju dolgotrajne oskrbe ter čezmejnega opravljanja storitev. Prav tako si zbornica prizadeva za zakonsko ureditev ugodnejših pogojev za delovanje energetsko intenzivne industrije, ki se sooča z visokimi stroški in konkurenčnimi pritiski.
Posebej kritični so bili do napovedanega zvišanja minimalne plače na 1000 evrov neto, ki po oceni GZS za gospodarstvo ni sprejemljivo. Ob tem pričakujejo nadaljevanje dialoga z vladno stranjo in iskanje rešitev, ki bodo upoštevale tako socialni kot gospodarski vidik.
Gospodarske napovedi
Po napovedih GZS naj bi Slovenija letos dosegla 2,4-odstotno rast BDP, ki jo bodo poganjale okrepljene investicije, večja potrošnja države in gospodinjstev ter rast zunanje trgovine. V letu 2026 naj bi se gospodarska rast nekoliko umirila, na 2,1 odstotka, vendar naj bi ostala stabilna.
Na GZS poudarjajo, da bo za uresničitev teh napovedi ključno sodelovanje med gospodarstvom in vlado ter pravočasno sprejemanje ukrepov, ki bodo krepili konkurenčnost in dolgoročno vzdržnost slovenskega gospodarstva.
