Vlada Republike Slovenije je konec februarja sprejela nov Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), ki določa energetske cilje, politike in ukrepe Slovenije do leta 2030. V prihodnjih dneh bo Slovenija dokument posredovala v Bruselj. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) smo s sprejetim načrtom lahko zadovoljni, saj so – drugače kot v verziji NEPN 4.1, ki je bila dana v javno razpravo – v njem upoštevane ključne pripombe in sugestije gospodarstva, ki smo jih izpostavljali v dialogu s pristojnimi institucijami.
| Dosegli smo:
– vključitev izrabe vodnih virov že v prvem desetletju do leta 2030, saj se je v NEPN-u ponovno odprla možnost izgradnje HE na srednji Savi, konkretno HE Trbovlje in HE Suhadol in dokončanje HE Mokrice kot zadnje HE na spodnji Savi na meji s Hrvaško, – vključitev instrumenta »institut javne koristi na varovanih območjih, skladno z EU zakonodajo in sodno prakso EU« za lažje umeščanje, – upoštevano je naše priporočilo po jasni opredelitvi industrije, ki se deli na ETS zavezance in ostalo industrijo, in bolj jasnimi, ločenimi cilji zanje, – navedena je tudi višina nepovratnih sredstev za industrijo (400 mio €), ki bodo namenjena za učinkovit prehod v brezogljično družbo, – dopolnitev ukrepov glede obnovljivih virov energije, kar omogoča nadaljevanje investicijskih aktivnosti, – dogovor, da se energetsko intenzivni industriji v Sloveniji omogoči enake pogoje poslovanja, kot jih imajo konkurenčna podjetja v drugih državah članicah EU. NEPN, pa tudi Zakon o varstvu okolja, morata med ukrepe vključiti priporočilo EK iz leta 2012 za vzpostavitev sheme za indirektne emisije TPG. Sprememba ZVO-1k bo vsebovala pravno podlago, ki bo tovrstno shemo omogočila. |
GZS je že konec januarja na predsednika vlade ter ministre za gospodarski razvoj in tehnologijo, za okolje in prostor ter za infrastrukturo naslovila poziv, naj se NEPN 4.1 zavrne. Opozorila je, da bi sprejem takega dokumenta oslabil konkurenčnost slovenskega gospodarstva in povzročil izgon marsikatere tradicionalne energetsko intenzivne panoge, za katere si sicer EU – tudi v evropskem zelenem dogovoru – prizadeva, da bi ostale v Evropi.
V istem času sta se sestala Strateški svet GZS za energetski prehod in Strateški svet GZS za okolje. Podprla sta poziv k zavrnitvi NEPN 4.1, pri čemer sta izpostavila, da bi slovenski NEPN do leta 2030 moral temeljiti na preizkušenih tehnologijah obnovljivih virov energije (OVE), po tem – ko bodo razvite nove tehnologije OVE, vključno s hranilniki, pa novi viri, sončne elektrarne in vetrna energija.
V času javne razprave so ugledni gospodarstveniki ter predstavniki GZS, združenj dejavnosti (kovinski materiali in nekovine, papirna in papirno predelovalna industrija, inženiring in svetovalni inženiring) in znanstveno-raziskovalne sfere z vrsto izjav, v katerih so med drugim opozarjali na nevarnost energetske revščine, upada konkurenčnih sposobnosti podjetij in energetske uvozne odvisnosti, zavrnili predlagano verzijo NEPN 4.1 in tako podprli stališče GZS.
Še pred zaključkom javne obravnave je GZS na pristojne inštitucije naslovila zbir svojih stališč in predlogov rešitev glede NEPN 4.1 s pozivom k pripravi NEPN 5.0, ki naj uskladi naše energetske možnosti in s tem ob spoštovanju trajnosti ohrani zanesljivo oskrbo z energijo ob konkurenčnih cenah. Svoja stališča je podkrepila z izračuni in pojasnili glede energetske učinkovitosti in skupne rabe energije, zniževanja toplogrednih plinov (TPG) v industriji in doseganja ciljev OVE v industriji ter pomena izrabe vodnih virov.
Poziv GZS so podprli tudi člani Strateškega sveta za metalurgijo, ki so v dialogu z ministroma za gospodarski razvoj in tehnologijo Počivalškom ter okolje in prostor Zajcem poudarili, da se v industriji ne bojijo ambiciozno zastavljenih ciljev, vendar pa morajo ti biti realni in hkrati podprti z zadostno količino virov za izvedbo, izostati pa ne sme niti optimalen časovni okvir za njihovo realizacijo.
Tik pred zaključkom oblikovanja NEPN je GZS v dopisu predsedniku vlade ter pristojnim ministrstvom določene dopolnjene vsebine nove verzije NEPN (5.0) sicer pozdravila, a ob tem opozorila na nekaj slepih peg, ki bi jih bilo potrebno ponovno pretehtati, in zato pozvala k nadaljnjemu uspešnemu usklajevanju stališč.
O svojih prizadevanjih je GZS vseskozi obveščala tudi javnost.
V NEPN-u zapisane dopolnitve gospodarstva so ključnega pomena za nadaljnji trajnostni razvoj energetsko intenzivne industrije in slovenskega gospodarstva ter za prihodnost Slovenije kot celote. Nastale so kot rezultat usklajenega vzajemnega (so)delovanja in povezovanja, tako združenj dejavnosti GZS in njihovih članov kot strateških svetov, na ravni Gospodarske zbornice Slovenije kot celote in v konstruktivnem dialogu s pristojnimi inštitucijami.
V nadaljevanju bo GZS aktiven sogovornik v javni razpravi napovedane spremembe Zakona o varstvu okolja, kot tudi pri oblikovanju in pripravi dolgoročne podnebne strategije Slovenije, strategije prostorskega razvoja Slovenije, energetskega koncepta Slovenije ter slovenske industrijske politike, saj so vse ti dokumenti neločljivo povezani.
