Državni zbor Republike Slovenije je v torek, 22. februarja 2022, na 95. izredni seji Državnega zbora sprejel Zakon o interventnih ukrepih za podporo trgu dela, Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, Zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu in Zakon o spodbujanju investicij – Zsinv-B.
Noben od navedenih zakonov še ni objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, saj o njih še ni odločal Državni svet. Veljati bodo začeli naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
V nadaljevanju so predstavljeni zakoni in novosti, ki jih ti prinašajo.
A. Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov – (zakon še ni objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije)
Besedilo zakona lahko najdete na spletni strani Državnega zbora.
Spodaj navedeni ukrepi bodo veljali od 1. februarja 2022 do 30. aprila 2022.
Z zakonom se sprejemajo ukrepi, ki bodo omilili posledice in vpliv zaradi visokih cen energentov na področju energetike, socialnega varstva in pravic iz javnih sredstev.
- Zaradi izboljšanja socialne varnosti ranljivih skupin se določi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov za namen odprave posledic povečanja cen energentov
Upravičenci:
- upokojenci, katerih prejemek je za mesec december 2021 znašal 1000 evrov ali manj;
- upravičenci do nadomestila za invalidnost za mesec december 2021 po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov;
- prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka za mesec december 2021;
- upravičenci do otroškega dodatka od prvega do vključno šestega dohodkovnega razreda za mesec december 2021;
- upravičenci do dodatka za veliko družino za leto 2021;
- rejniki, ki so imeli v decembru 2021 sklenjeno vsaj eno rejniško pogodbo v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti.
Do solidarnostnega dodatka so upravičenci upravičeni le enkrat. Upravičenci, ki so upravičeni do dodatka za veliko družino za štiri ali več otrok za leto 2021, so poleg dodatka v višini 150 evrov, upravičeni do dodatnega dodatka v višini 50 evrov.
Enkraten solidarnostni dodatek se izplača najkasneje do 15. aprila 2022, sredstva pa se zagotovijo iz Sklada za podnebne spremembe.
- Začasna oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za gospodinjske odjemalce in za odjemalce na NN brez merjenja moči
S tem zakonom se začasno določi oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za končne odjemalce odjemne skupine na nizki napetosti brez merjenja moči in gospodinjske odjemalce električne energije. Ukrep velja od 1. februarja 2022 do 30. aprila 2022.
- Znižanje omrežnine za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo ter donosnost distribucijskega operaterja
Tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine se znižajo na nič. Ukrep velja od 1. februarja 2022 do 30. aprila 2022.
- Izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina
Etažni lastniki posameznih stanovanj v večstanovanjskih stavbah, ki svoja stanovanja ogrevajo s toploto iz skupnih kurilnic na zemeljski plin za eno ali več večstanovanjskih stavb, pri čemer so gospodinjski odjemalci solastniki skupnih kotlovnic za eno ali več večstanovanjskih stavb, imajo pri nakupu plina za te skupne kurilnice vse pravice v zvezi z nakupnimi pogoji zemeljskega plina, kot jih imajo gospodinjski odjemalci zemeljskega plina, ki kupujejo zemeljski plin za svojo lastno rabo. Etažni lastniki pravic ne morejo uveljavljati individualno, temveč skupaj na skupnem odjemnem mestu.
Zakon določa ukrepe, ki so namenjeni fizičnim osebam in ne pravnim.
B. Zakon o interventnih ukrepih za podporo trgu dela – (zakon še ni objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije)
Besedilo zakona lahko najdete na spletni strani Državnega zbora.
Novosti, ki jo Zakon o interventnih ukrepih za podporo trgu dela prinaša je odstop od določb Zakona o urejanju trga dela v delu, ki se nanaša na začasno in občasno delo upokojencev.
Zakon določa izjemo od pravila, da lahko upokojenec začasno in občasno opravlja delo v obsegu največ 60 ur v koledarskem letu, in sicer se upokojencem dovoli, da v koledarskem mesecu opravijo največ 90 ur začasnega ali občasnega dela oziroma tudi največ 120 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega ali občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 1080 ur. Pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 4.000 delavcev, se lahko opravi največ 7.500 ur začasnega ali občasnega dela.
Začasni ukrep iz zakona velja do 31. decembra 2022.
Upokojenci bodo lahko do 31. decembra 2022 delali namesto dosedanjih 60 ur v koledarskem mesecu do 90 ur. Sprememba je torej namenjena tako fizičnim osebam kot pravnim osebam, ki so njihovi naročniki.
C. Zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu – (zakon še ni objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije)
Besedilo zakona lahko najdete na spletni strani Državnega zbora.
Zakon vključuje pomoč pravnim in fizičnim osebam, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in so bile registrirane najpozneje do 1. decembra 2021. Pogoj je, da upravičen subjekt ocenjuje, da mu bodo narasli stroški energije v letu 2022 glede na 2021 za vsaj 40 %. Ocenjena višina pomoči gospodarstvu pri odpravi škode zaradi dviga cen energentov je pri 70 mio EUR, pomoč pa naj bi bila na voljo potencialno 40 tisočim upravičencem, kar predstavlja po številu četrtino vseh subjektov v gospodarstvu.
Vsota pomoči namenjene blažitvi posledic dviga cen energentov, ne bo smela presegati nastale škode zaradi dviga cen energentov. Škoda, ki je upravičencem nastala kot posledica dviga cen energentov, se dokazuje kot škoda, ki nastane zaradi povečanja stroškov energije v letu 2022 glede na leto 2021. Višina pomoči se določi glede na dejansko velikost čistih prihodkov od prodaje v letu 2019 in glede na delež stroškov energije v celotnih poslovnih odhodkih v letu 2019, in sicer za vse subjekte, ki ločeno poročajo postavko stroški energije (AOP 132 oziroma konto 402 pri fizičnih osebah). Zakon določa tudi, da višina pomoči ne sme presegati 60 odstotkov nastale škode upravičenca iz naslova zvišanja cen energentov in hkrati ne more presegati zneskov v eurih iz tabele:
Izplačilo pomoči za gospodarstvo bo upravičenec opravil preko informacijskega sistema eDavki, kjer bo predloži izjavo, s katero bo izjavil, da je upravičenec. Izjavo bo predložil na osnovi dejanskih podatkov in ocene zvišanja stroškov energije do 15. aprila 2022, FURS pa bo pomoč izplačal do 5. maja 2022.
Izračun višine pomoči je vezan na pavšalne razrede oziroma na delež nastale škode. Pomoč se izračuna glede na različne razrede prihodkov od prodaje in glede na delež stroškov energije v poslovnih odhodkih za leto 2019. Tako lahko pomoč znaša od 30 EUR od 2 mio EUR na upravičenca (glede na njegove prihodke od prodaje in deleža stroškov energije v poslovnih odhodkih iz leta 2019). Upravičenec lahko hkrati prejme največ 60 % škode, ki jo je utrpel (to je povečanje stroškov energije v 2022 glede na 2021). Poslovni subjekti, ki bodo v letu 2023 ugotovili, da so imeli morebiti manj škode, bodo vračali del pavšala (če bo pavšal predstavljal več kot 60 % škode in jim bodo stroški energije v 2022 glede na 2021 porasli za več kot 40 %) ali celoten pavšal (če bodo njihovi stroški energije v 2022 dejansko porasli za manj kot 40 % glede na leto 2021). FURS izplača pomoč v enkratnem znesku do 5. maja 2022. Če bo upravičenec naknadno ugotovil, da je zahteval previsok znesek, bo o tem obvesti FURS do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (ali iz dejavnosti) za leto 2022, ki bo o tem izdal odločbo, na podlagi katere bo moral upravičenec prejeti znesek pomoči vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe.
V Zakonu še izpostavljamo začasne ukrepe na področju kmetijstva, ki dodeljuje finančno nadomestilo v obliki pavšala na hektar zemljišča. Upravičenec bo upravičen do finančnega nadomestila, če bodo stroški energije in stroški mineralnih gnojil v letu 2022 glede na leto 2021 narasli za več kot 40 odstotkov. Največja skupna upravičena površina zemljišča znaša 100 hektarjev. Če je površina večja 100 hektarjev, se bo upravičena površina določila tako, da se površine za posamezno dejansko rabo sorazmerno znižajo, da skupaj ne presegajo največje skupne upravičene površine 100 ha. Višina finančnega nadomestila iz tega naslova v letu 2022 ne sme presegati 60 odstotkov zvišanja cen energentov in mineralnih gnojil glede na leto 2021.
Zakon določa tudi finančna nadomestila za vpliv povečanja cen energentov v čebelarstvu. Upravičenci bodo do enkratnega finančnega nadomestila upravičeni, če so fizične ali pravne osebe, ki so vpisane v centralni register čebelnjakov kot odgovorne osebe za vzrejo čebel in če so imeli na dan 30. junij 2021 prijavljeno najmanj eno čebeljo družino. Višina pavšala na čebeljo družino znaša 5 evrov.
Med ukrepi na davčnem področju izpostavljamo podaljšanje rokov za predložitev davčnih obračunov in letnih poročil do 30. aprila 2022 za leto 2021. Enako velja za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (do 30. aprila 2022).
D. Zakon o spodbujanju investicij – ZSInv-B – (zakon še ni objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije)
Besedilo zakona lahko najdete na spletni strani Državnega zbora.
Novosti, ki jih prinaša ZSInv-B so naslednje:
- širi se opredelitev investicij pri opredmetenih in neopredmetenih sredstvih na druge upravičene stroške, za katere je dopustno dodeljevanje državnih pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije po Uredbi 651/2014/EU;
- pri pomenu izrazov iz 2. člena je na novo dodana nova alineja, ki vsebinsko opredeljuje investicije v raziskave in razvoj ter inovacije, ki zajemajo raznovrstne raziskovalne in razvojne projekte, ki so podrobneje opredeljeni v Uredbi 651/2014/EU. Gre za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije so investicije v raziskovalne ali razvojne projekte, ki sodijo v kategorijo temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja, študije izvedljivosti, gradnje ali posodobitev raziskovalnih infrastruktur, organizacijske ali procesne inovacije, svetovalne ali podporne storitve za inovacije ali v inovacijske grozde;
- pri oblikah investicijskih pobud še širi možnost uporabe pravil dodeljevanja državnih pomoči, ki so skladna s pravili Uredbe 651/2014/EU. Poleg že obstoječih regionalnih pravil za spodbujanje investicijske aktivnosti in pravil za naložbe MSP dodaja še, da imajo spodbude lahko značaj državnih pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije;
- dodana je nova določba, ki določa pogoje za dodelitev spodbud za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije. Določen je spodnji prag vrednosti investicij, za katere se subvencije dodeljujejo na podlagi javnega razpisa po 9. členu ZSInv. Med pogoji ni zahteve za ustvarjanje novih mest, ampak za ohranjanje povprečnega števila zaposlenih iz obdobja zadnjih 12 mesecev pred oddajo vloge. Urejeno je tudi za katere dejavnosti se ne dodeljujejo investicije v raziskave in razvoj. Določba ureja tudi kdaj spodbude niso dovoljene. Pogoji za dodelitev spodbud za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije se bodo preverjali v postopku javnega razpisa v izvedbi SPIRIT Slovenija;
- na novo je dodana tudi določba, ki ureja dodelitev spodbud v skladu z Okvirom Evropske komisije za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije. Določba ureja pravno podlago, ki vključuje pravila za dodeljevanje pomoči izven pravil iz Uredbe 615/2014/EU, in sicer za investicije, ki bistveno prispevajo slovenskemu gospodarstvu in zakonsko naštetim ciljem, ki so ključni za slovensko gospodarstvo;
- vloga za dodelitev pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije vlagatelji zaradi narave sestavine vloge ne rabi izpolnjevati prvih teh alinej drugega odstavka 11. člena ZSInv. Vloge za omenjeno pomoč bo še vedno obravnavala komisija, ki jo imenuje direktor javne agencije. Komisija bo pogoje iz drugega do šestega odstavka novega 4.a člena preverjala na podlagi neposredne vloge. Odločitev o dodelitvi subvencije bo ministrstvo, na podlagi mnenja komisije, izdalo odločbo o dodelitvi subvencije po prostem preudarku;
- zaradi nove pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije se v pogodbi o dodelitvi subvencije dopolni zaveza investitorja in prejemnika spodbude, da bo investicija izvedena vsaj v predvideni vrednosti, z ohranjenimi obstoječimi zaposlenimi ali ustvarjenimi predvidenimi novimi delovnimi mesti in
- v predhodnih in končnih določbah je določeno, da se vsi že začeti postopki dokončajo po določbah trenutno veljavnega ZSinv. Vlada bo zaradi podrobnejše ureditve pogojev pri pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije morala sprejeti nov podzakonski akt, in sicer Uredbo o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud za raziskave in razvoj ter tehnologije.
Novela ZSInv-B prinaša spremembe pred kratkim sprejete novele ZSInv-A. Širše so določene investicije v opredmeta in neopredmetena sredstva, določeno je kaj sodi v investicije, ki se nanašajo v raziskave in razvoj ter med inovacije, ki zajemajo raznovrstne raziskovalne in razvojne projekte. Novela ZSInv-B za podjetja širi možnost uporabe pravil dodeljevanja državnih pomoči, ki so skladna s pravili Uredbe 651/2014/EU. Pri dodeljevanju spodbud za investicije v raziskave in razvoj ter inovacij morajo podjetja izpolnjevati pogoje, ki jih določa novela ZSInv-B. V pogodbah o dodelitvi investicije se bo moralo v prihodnje opredeliti zaveze investitorja in prejemnika pobude z določbami, ki bodo zagotavljale, da bo investicija izvedena v predvideni vrednosti z vsemi obstoječimi zaposlenimi ali z ustvarjanjem novih delovnih mest.
Vir: Pravna služba GZS…
